Želijo prepovedati gotovino, večina v državi pa ne zaupa bankam

V državi, kjer kraljuje gotovina, bi načrt predsednika vlade Edija Rame, da Albanija do leta 2030 postane brezgotovinska, družbo postavila na glavo, poroča spletna stran Politico.

Albanci so že leta znani po tem, da prisegajo na gotovino, ki jo skrivajo doma, saj je tam zaupanje v banke na zelo nizki ravni. A če bo Rama uresničil svojo željo, bo Albanija postala prva brezgotovinska ekonomija na svetu.

Vodstvo države želi med drugim tako obračunati tudi s črno ekonomijo. Odprava gotovine je "absolutna prioriteta za države z visoko stopnjo neformalnosti in destabilizirajočimi količinami nezakonitega denarja v finančnem sistemu", je dejal Selami Xhepa, profesor ekonomskih znanosti na Univerzi v Tirani.

Večina Albancev raje upravlja svoje prihranke zunaj bančnega sistema, bankovce skriva na varnih mestih in kadar je mogoče, vztraja pri plačevanju z gotovino.

Celo v turističnih vodičih za Albanijo se pogosto pojavlja nasvet obiskovalcem, da je gotovina kralj. Čeprav večina velikih trgovin ali večjih restavracij sprejema plačilne kartice, kavarne, kozmetični saloni, butiki, telekomunikacijska podjetja in trgovine z živili tega ne počnejo, poroča omenjena spletna stran.

V trgovini z oblačili v središču Tirane je bila blagajničarka, ko je novinar Politica poskušal plačati s plačilno kartico, videti zmedeno in ga je vprašala, ali ima gotovino. "Podobno je bilo v taksiju in na avtobusu – sprevodnik se je nasmehnil in glasneje ponovil: 40 lek," poroča spletna stran. 

Levosredinska vlada želi Albanijo osvoboditi tistega, kar je Evropska komisija v poročilu o državi za leto 2024 opisala kot veliko sivo ekonomijo, ki ovira poslovanje in konkurenco ter seveda polnjenje državne blagajne. V Albaniji po ocenah, ki jih je navedel Politico, siva ekonomija znaša med 29 in 50 odstotki bruto domačega proizvoda.

Spiro Brumbulli, generalni sekretar Albanske bančne zveze, je za Politico povedal, da bodo vlada in institucije oblikovale načrt za prehod na brezgotovinsko poslovanje, pri čemer bodo naslednji koraki vključevali omejitev nakupov z gotovino, integracijo v plačilni sistem SEPA EU do oktobra in uvedbo takojšnjih plačil SEPA kmalu zatem.

Eden od problemov je, da Albanci preprosto ne marajo bank. Nedavna raziskava Albanskega bančnega združenja je pokazala, da jim zaupa le 34 odstotkov prebivalstva. Svetovna banka je poročala, da ima manj kot 50 odstotkov Albancev bančni račun.

Albanska centralna banka navaja, da ima 78 odstotkov prebivalcev dostop do bančnega računa, kar je manj od evropskega povprečja, ki znaša 96 odstotkov.

Zato so številni skeptični do načrta Edija Rame. Genc Pollo, soustanovitelj opozicijske Demokratske stranke in nekdanji podpredsednik vlade, je za Politico dejal, da je "poskus obračuna s sivimi conami gospodarstva s prepovedjo gotovine kot ubijanje piščancev z artilerijo". Idejo je označil za napad na osebno svobodo zakonitih imetnikov bankovcev.

Čeprav se strinja, da so albanske banke "nerodne in drage", bi bila pametnejša regulacija in večja konkurenca spletnih denarnih platform in kriptovalut boljša pot kot prepoved gotovine. Sam ne verjame, da bi brezgotovinska družba zmanjšala pranje denarja.

Erald Kapri, novoizvoljeni poslanec desnosredinske stranke Opportunity Party, je za Politico povedal, da sumi, da gre za politično igro. "To je le ena od Ramovih idej, da bi odvrnil pozornost od resničnih težav države, kot so korupcija ali visoki življenjski stroški," je dejal.

Idejo o vse večjem brezgotovinskem plačilnem prometu uresničujejo številne razvite države, kot so Švedska, Estonija in Irska. V Albaniji pa je situacija drugačna in skepticizem javnosti je razumljiv.

Po padcu komunizma v začetku devetdesetih let so se začele pojavljati banke in finančne institucije ter investicijske družbe, ki so obljubljale neverjetno visoke obrestne mere do 19 odstotkov na depozite. Nekaj podjetij je celo obljubljalo več kot 25 odstotkov. Na vrhuncu te mrzlice je vsak šesti Albanec vložil denar – v mnogih primerih svoje celotne življenjske prihranke – v piramidne sheme. Prvi vlagatelji so prejeli velikodušna izplačila, vendar so ta postajala manjša in redkejša, ko je sistem pod svojo lastno težo popustil.

Do januarja 1997 so se prve družbe začele sesuvati, kar je Albance spodbudilo, da so poskušali množično dvigniti svoje sredstva, kar je ustvarilo začaran krog nadaljnjega rušenja sistema. Do marca je v državi zavladal kaos in začel se je upor. Vojaki in policisti so zapustili svoje položaje, množice jeznega, obubožanega albanskega prebivalstva pa so vlado obtožile, da ni ustavila prevar in da je celo imela od njih korist, poroča Politico.

V spopadih med državljani in oblastmi ter tolpami, oboroženimi z orožjem, ki so ga izropali iz državnih orožarnih, je bilo ubitih okoli 2000 ljudi. Skupaj je bilo izgubljenih okoli 1,2 milijarde dolarjev, kar je enakovredno polovici takratnega BDP. To je sedaj malce več kot milijarda evrov. 

To obdobje je sprožilo valove migracij, državo vrglo za več let nazaj v smislu razvoja in porušilo zaupanje državljanov v bančne institucije in državo, navaja portal.

V skoraj treh desetletjih od takrat banke niso uspele ponovno vzpostaviti zaupanja. Del problema, pravi profesor Xhepa, je v tem, da banke ponujajo malo ugodnosti, njihova uporaba pa je draga. To ljudi odvrača od odpiranja računov, uporabe bančnih kartic in digitalnih prenosov. "Večina jih je ohranila diskriminatorne obrestne mere," je dejal in dodal - visoke za posojila in zelo nizke za varčevanje. "Mednarodna plačila so prav tako obremenjena z visokimi provizijami, kar odvrača izseljence od nakazil," je dodal. 

Domača digitalna plačila med albanskimi bankami so obremenjena z visokimi transakcijskimi stroški (stroški za pošiljanje 500 evrov so za novinarja Politico znašali kar 50 evrov), medtem ko so lahko tudi stopnje za druge oblike transakcij enako visoke.

Tudi menjalni tečaji med lekom in evrom so znani po svoji nekonkurenčnosti.

Tudi v trgovinah se podjetja upirajo temu, da morajo za obdelavo kartic plačati do 3,5 odstotka na transakcijo.

Brumbulli iz bančnega združenja je dejal, da nekatera podjetja strankam celo zaračunavajo dodatne stroške za plačilo s kartico. S tem se podjetja izognejo davkom, saj gotovinska plačila pogosto niso evidentirana v blagajni.

Guverner albanske centralne banke Gent Sejko ni želel podati komentarja, je nevedel Politico.

"Čeprav je cilj, da do leta 2030 preidemo na brezgotovinsko poslovanje, drzen, je uspeh še vedno odvisen od uvedbe poceni in lahko dostopne infrastrukture za digitalno plačevanje – ki bi lahko vključevala digitalno valuto centralne banke ali nacionalno platformo za takojšnja plačila. Čeprav je albanska centralna banka proučila takšne valute in določene kriptovalute kot potencialna orodja, uradnega načrta za njihovo uvedbo ni. Brez jasnega načrta za takšne mehanizme obstaja nevarnost, da bo Ramov načrt ostal le ambiciozna vizija," so zaključili na spletni strani Politico. 

Vir: Politico

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Najbolj brane novice: