Kitajske oblasti so lani zaprle kar 670 bank, kar predstavlja približno četrtino vseh bank v državi. Gre za enega največjih posegov v tamkajšnji finančni sistem v zadnjih letih, katerega cilj je okrepiti stabilnost sektorja in zmanjšati tveganja, povezana z manjšimi finančnimi institucijami.
Po poročanju ameriške televizije CNBC, ki se sklicuje na analizo bonitetne hiše Fitch Ratings, je večina zaprtij potekala prek združevanj in ukinitev manjših regionalnih ter podeželskih bank, ne pa prek klasičnih stečajev velikih finančnih ustanov.
Zakaj so na udaru prav manjše banke?
V Fitch Ratings opozarjajo, da so prav manjše in podeželske komercialne banke najšibkejši del kitajskega finančnega sistema. Pogosto imajo slabšo kakovost posojilnega portfelja, manj kapitala in več težav pri upravljanju. Poleg tega so močno izpostavljene manjšim podjetjem, nepremičninskemu sektorju in lokalnim javnim finančnim projektom.
Pritisk zaradi upočasnjevanja gospodarstva
Čiščenje bančnega sektorja prihaja v času, ko se kitajsko gospodarstvo sooča z vse počasnejšo rastjo. Gospodarska rast je v drugem četrtletju znašala 4,3 odstotka, kar je najnižja raven po letu 2022. Hkrati se upočasnjuje tudi rast industrijskih dobičkov.
Fitch je zato znižal napoved gospodarske rasti Kitajske za leto 2026 na 4,5 odstotka. Med razlogi navaja šibkejše domače povpraševanje, manj investicij in zadržano potrošnjo gospodinjstev.
Manj bank, a močnejše?
Peking s konsolidacijo stavi na strategijo, da bo na trgu ostalo manj bank, vendar bodo te kapitalsko močnejše in bolje pripravljene na morebitno poslabšanje razmer v gospodarstvu. Namen reforme je večji nadzor nad tveganji in odpornejši finančni sistem v obdobju gospodarske negotovosti.
Viri: CNBC, Fitch Ratings, Biznis Telegraf
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV