Davčni dolg zapustnika: v katerem primeru ga mora dedič poravnati?

Smrt bližnjega ne prinese le čustvenih izzivov, temveč lahko odpre tudi vprašanja o neporavnanih obveznostih. Če zapustnik ob smrti ni poravnal davkov, odgovornost za dolgove ne izgine – v določenih primerih preide na dediče.

Slovenska zakonodaja določa, da dediči, ki sprejmejo dediščino, prevzamejo tudi davčne obveznosti pokojnika, razen denarnih kazni in stroškov prekrškovnih postopkov. Pomembno je vedeti, kdaj in v kakšni višini se dolgovi prenesejo ter kakšni so roki za njihovo poravnavo.

V nadaljevanju pojasnjujemo, kako Finančna uprava obravnava davčne terjatve, kakšne so pravice dedičev in zakaj je preverjanje stanja dolga pred sprejemom dediščine ključnega pomena.

Davčni dolg zapustnika

V primeru smrti davčnega zavezanca dediči torej odgovarjajo tudi za davčni dolg zapustnika (razen denarnih kazni, glob in stroškov postopka o prekršku), če ta na dan smrti presega 80 evrov in se ne odpovejo dediščini. Dediči lahko pri finančni upravi preverijo stanje dolga pokojnega.

Po prejemu sklepa o dedovanju dediče obvesti o višini davčnega dolga, za katerega odgovarjajo, in jim posreduje vse podatke za izvedbo plačila.

Dedič je dolžan dolg plačati v 60 dneh od dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V času od dneva smrti zapustnika do poteka roka za plačilo dediča zamudne obresti ne tečejo, so pojasnili na finančni upravi.

Prevzem dediščine ni vedno zgolj pridobitev premoženja – lahko pomeni tudi prevzem obveznosti. Če pokojnik za seboj pusti neporavnane davke, odgovornost za plačilo preide na dediče, razen če se dediščini odpovejo. Zato je pred odločitvijo smiselno preveriti stanje dolga pri finančni upravi in se seznaniti z roki za plačilo.

Pravočasne informacije vam lahko prihranijo neprijetna presenečenja in dodatne stroške, zato velja pravilo: najprej preverite, nato dedujte.