Kredit: pomoč ali past? Mesečni obrok vas lahko zavede, preverite, koliko boste v resnici plačali

Danes lahko skoraj vse kupimo na obroke. Nov telefon, televizor, pohištvo, avtomobil ali celo počitnice. Ponudbe z napisi 0 odstotkov, brez obresti in plačilo na obroke nas spremljajo skoraj na vsakem koraku. Ker so mesečni zneski pogosto videti obvladljivi, se za nakup odločimo precej lažje, kot bi se, če bi morali celoten znesek plačati takoj.

Toda vsak obrok pomeni novo mesečno obveznost. Če jih imamo več, lahko hitro ugotovimo, da nam po plačilu vseh stroškov ostane precej manj denarja, kot smo pričakovali. Prav temu se v četrti epizodi druge sezone oddaje Fino o financah posveča voditelj Adi Omerović. Skupaj s strokovnjakom iz NLB Ivanom Kazolinijem pojasnjuje, kako presoditi, ali je kredit smiselna finančna odločitev in na kaj moramo biti pozorni, preden se zadolžimo.

Kredit sam po sebi ni niti dobra niti slaba odločitev. Lahko nam pomaga do lastnega doma, financira izobraževanje ali omogoči nakup avtomobila, ki ga potrebujemo za delo. Po drugi strani pa lahko postane finančno breme, če se z njim zadolžujemo predvsem zaradi trenutnih želja. Razlika je predvsem v tem, kaj z denarjem dosežemo in kako dolgo bomo odplačevali obveznost.

Nakup stanovanja je za večino ljudi ena največjih življenjskih odločitev, pri kateri je stanovanjski kredit pogosto skoraj neizogiben. Podobno velja za avtomobil, če ga potrebujemo za opravljanje dela in nimamo primerne alternative. Povsem drugače je, če vzamemo kredit za nov telefon, čeprav naš trenutni še brezhibno deluje, ali za počitnice, ki si jih v resnici ne moremo privoščiti.

Pred zadolžitvijo si zato zastavimo preprosto vprašanje: Ali bo ta nakup izboljšal moje življenje tudi čez nekaj let ali mi prinaša predvsem kratkotrajno zadovoljstvo? To ne pomeni, da si nikoli ne smemo privoščiti stvari, ki nas veselijo. Pomeni pa, da moramo razumeti razliko med željo in finančno zmožnostjo. Kot poudarja Adi Omerović v oddaji: dober kredit rešuje prihodnost, slab kredit pa trenutno željo.

Ko primerjamo različne kreditne ponudbe, pogosto najprej pogledamo višino mesečnega obroka. To je razumljivo, saj nas zanima predvsem, koliko bomo morali vsak mesec nameniti odplačevanju. Toda prav tukaj se lahko ujamemo v past. Nižji mesečni obrok namreč ne pomeni nujno tudi cenejšega kredita.

Pomemben podatek je EOM oziroma efektivna obrestna mera. Ta pokaže dejansko letno ceno kredita, saj poleg obresti upošteva tudi druge stroške, povezane s kreditom, kot so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja kredita ter določeni stroški računa, kadar so pogoj za pridobitev kredita. Zato je EOM precej boljše merilo za primerjavo ponudb kot zgolj nominalna obrestna mera.

Poglejmo konkreten primer iz oddaje Fino o financah. Recimo, da želimo kupiti telefon, ki ob plačilu z gotovino stane 999 evrov. Trgovec nam ponudi možnost plačila na 24 obrokov po 45 evrov. Če ponudbo sprejmemo, bomo skupaj plačali 1.080 evrov. To je 81 evrov več, kot bi plačali ob takojšnjem nakupu. Ob predpostavki, da ni dodatnih stroškov in da obroke plačujemo mesečno, znaša efektivna obrestna mera približno 7,9 odstotka.

Na prvi pogled se 45 evrov na mesec ne zdi veliko. Ko pa pogledamo celoten znesek, ugotovimo, da nas nakup stane več. Po priporočilih Zveze potrošnikov Slovenije je treba pri primerjavi kreditov primerjati ponudbe za enak znesek in enako odplačilno dobo. Šele tako lahko ugotovimo, katera je dejansko ugodnejša. Zato pred podpisom vedno preverite EOM, skupni znesek, ki ga boste morali vrniti, in vse dodatne stroške. Ne glejte samo, koliko boste plačali vsak mesec. Poglejte, koliko boste plačali na koncu.

Višina plače še ne pove, koliko kredita si lahko privoščimo. Pomembno je tudi, koliko denarja vsak mesec namenimo že obstoječim obveznostim in življenjskim stroškom. Vzemimo primer posameznika z 1.700 evri neto mesečne plače. Če za obstoječe obveznosti nameni 190 evrov, za stanovanje, hrano, prevoz in položnice pa še 1.100 evrov, mu na koncu meseca ostane 410 evrov.

To je znesek, ki ga lahko posameznik nameni varčevanju, dodatnim ciljem ali morebitnemu novemu kreditu. Toda pozor: vseh 410 evrov še ne pomeni, da si lahko privošči prav toliko novega mesečnega obroka. Upoštevati mora tudi nepredvidene stroške, letna zavarovanja, popravila avtomobila, zdravstvene izdatke in druge občasne obveznosti. Če nima finančne rezerve, je smiselno, da najprej poskrbi zanjo.

Prav zato v NLB svetujejo, da se pri oceni kreditne sposobnosti najprej preverijo vsi prihodki in obstoječe obveznosti. Cilj ni zgolj ugotoviti, ali lahko kredit dobimo, temveč ali ga bomo lahko brez večjih težav tudi odplačevali. Pri tem obstajajo tudi uradne omejitve. Banka Slovenije določa, da razmerje med letnimi stroški servisiranja celotnega dolga in letnim neto dohodkom praviloma ne sme presegati 50 odstotkov. Poleg tega mora posamezniku po plačilu vseh obrokov kreditnih pogodb ostati najmanj predpisani znesek minimalne kreditne sposobnosti.

Ta v letu 2026 znaša 745 evrov, Banka Slovenije pa je novembra 2026 potrdila zvišanje na 840 evrov, ki začne veljati 1. januarja 2027. Pri osebah z vzdrževanimi družinskimi člani se upošteva tudi dodaten znesek zanje. Seveda pa izpolnjevanje teh omejitev še ne zagotavlja odobritve kredita. Banke same ocenijo kreditno sposobnost posameznika in upoštevajo tudi druge okoliščine.

Ena najpogostejših napak pri upravljanju osebnih financ je, da vsako posamezno zadolžitev ocenjujemo ločeno. Dvesto evrov za avtomobil. Sto evrov za pohištvo. Še nekaj deset evrov za telefon. Posamezni obroki se ne zdijo posebej visoki, vendar se lahko hitro seštejejo v precejšen mesečni znesek.

Poglejmo primer iz oddaje Fino o financah. Posameznik ima 1.700 evrov neto mesečne plače. Za avtomobil plačuje 400 evrov, za počitnice 300 evrov, za električno kolo 200 evrov, za pohištvo 120 evrov, za potrošniški kredit 100 evrov in za telefon še 60 evrov. Skupaj to pomeni kar 1.180 evrov mesečnih obrokov. Predstavljajmo si, da se ta posameznik čez nekaj časa odloči za nakup stanovanja in želi pridobiti stanovanjski kredit. Takrat lahko ugotovi, da si dodatne zadolžitve preprosto ne more privoščiti.

Če bi vseh 1.180 evrov predstavljalo obveznosti iz kreditnih pogodb, bi te znašale skoraj 69 odstotkov njegove neto plače. To je že nad splošno omejitvijo razmerja med stroški servisiranja dolga in dohodkom, ki jo določa Banka Slovenije. Ob tem mu pred plačilom stanovanja, hrane in drugih življenjskih stroškov ostane le še 520 evrov. Prav zato je pomembno, da o večjih življenjskih ciljih razmišljamo pravočasno. Če vemo, da želimo čez nekaj let kupiti stanovanje, je smiselno že danes paziti, koliko manjših kreditov in nakupov na obroke prevzemamo.

Morda je pametneje odložiti nakup novega telefona ali električnega kolesa, kot pa si zaradi teh obveznosti pozneje otežiti pridobitev stanovanjskega kredita. Mali obroki se lahko hitro spremenijo v veliko oviro za naše dolgoročne finančne cilje.

Ko se odločimo za kredit, je pomembno, da ne sprejmemo prve ponudbe, ki jo dobimo. Smiselno je pridobiti več informativnih izračunov in jih primerjati. Pri tem bodimo pozorni predvsem na višino EOM, skupni znesek za vračilo, trajanje odplačevanja in vse dodatne stroške.

Pomembna je tudi vrsta obrestne mere. Pri fiksni obrestni meri je ta v dogovorjenem obdobju nespremenjena, zato je lažje načrtovati prihodnje obroke. Pri spremenljivi obrestni meri pa se lahko obrok spreminja glede na gibanje referenčne obrestne mere in druge dogovorjene pogoje. To pomeni, da moramo pri spremenljivi obrestni meri razmisliti tudi o tem, ali bi lahko obvladovali višji mesečni obrok, če bi se obrestne mere zvišale.

Ne pozabimo niti na možnost predčasnega odplačila. Če bomo v prihodnosti dobili dodatna sredstva in želeli kredit poplačati prej, je dobro vedeti, kakšni pogoji veljajo in ali lahko nastanejo dodatni stroški. Pri potrošniških kreditih imamo tudi pravico, da od pogodbe odstopimo brez navedbe razloga v 14 dneh od sklenitve. Če smo kredit že črpali, moramo vrniti glavnico in pripadajoče obresti v zakonsko določenem roku. Pred podpisom zato vzemimo dokumentacijo domov, jo v miru preberimo in vprašajmo vse, česar ne razumemo. Kreditna pogodba ni dokument, ki bi ga morali podpisati na hitro.

Odgovor je odvisen od našega cilja, prihodkov in finančnega položaja. Če si želimo kupiti nov telefon, televizor ali načrtovati počitnice, je pogosto smiselno, da najprej poskusimo namensko varčevati. Tako se izognemo dodatnim obrestim in mesečnim obveznostim.

Pri nakupu stanovanja pa je zgodba drugačna. Ker gre za zelo visok znesek, večina ljudi ne more v razumnem času privarčevati celotne kupnine. Stanovanjski kredit je zato pogosto smiseln način financiranja, če so mesečni obroki prilagojeni našim prihodkom in drugim obveznostim.

Tudi pri avtomobilu je odločitev odvisna od okoliščin. Če ga potrebujemo za delo, je lahko financiranje upravičeno. Če pa ga kupujemo zgolj zato, ker si želimo novejšega modela, je vredno premisliti, ali je dodatna zadolžitev res potrebna.

Pomembno je tudi, da imamo pred najemom kredita oblikovano vsaj osnovno finančno rezervo. Ta nam lahko pomaga, če izgubimo del prihodkov, zbolimo ali se soočimo z nepričakovanim stroškom. Kredit namreč odplačujemo tudi takrat, ko se naše življenjske okoliščine spremenijo.

Fino! je enostavno debatirati o financah. Zato se pridružite Finančni debati!