Lažni SMS, klic iz 'banke' in sumljiv nakup: tako vam lahko v nekaj minutah ukradejo denar

Denar danes hranimo na bančnih računih, z njim plačujemo prek mobilnih aplikacij in spletnih trgovin, finančne obveznosti pa pogosto urejamo kar s telefonom. Takšen način življenja je praktičen, vendar odpira tudi nove možnosti za spletne goljufije. V prejšnji epizodi oddaje Fino o financah smo spoznali, kako pomembno je spremljati porabo, načrtovati proračun in premišljeno razporejati prihodke.

Toda denarja ni dovolj le pametno upravljati. Treba ga je tudi zaščititi. Prav tej temi se v tretji epizodi druge sezone oddaje Fino o financah posveča voditelj Adi Omerović, ki v muzeju MUZA raziskuje, kako so se finančne prevare skozi zgodovino spreminjale in zakaj so sodobni načini goljufanja lahko tako prepričljivi.

Kot v oddaji poudarja Matko Mioč, so se metode prevarantov spremenile, psihologija pa ostaja podobna. Goljufi še vedno izkoriščajo predvsem zaupanje in naglico. Kako jih torej prepoznati, še preden je prepozno?

Predstavljajte si, da sredi delovnega dne prejmete SMS-sporočilo. Dostavna služba vas obvešča, da paketa ni mogla dostaviti, ker morate doplačati 1,95 evra poštnine. Sporočilo vsebuje povezavo do spletne strani, ki je na prvi pogled povsem običajna. Ker res pričakujete paket, kliknete nanjo in vnesete podatke svoje bančne kartice. Toda spletna stran je lažna. Namesto plačila poštnine ste goljufom omogočili dostop do podatkov, s katerimi lahko poskušajo zlorabiti vašo kartico.

Takšne prevare temeljijo na tako imenovanem socialnem inženiringu. Gre za način manipulacije, pri katerem goljufi izkoriščajo človeška čustva, navade in zaupanje, da bi nas prepričali v razkritje podatkov ali nakazilo denarja. Pri tem pogosto ustvarijo občutek, da moramo ukrepati takoj. Če ne bomo plačali poštnine, bo paket vrnjen. Če ne bomo potrdili podatkov, bo račun blokiran. Če ne bomo izkoristili ponudbe, bomo zamudili izjemno priložnost. Prav občutek nujnosti je eden najpomembnejših opozorilnih znakov.

Pri NLB opozarjajo, da banka od svojih strank nikoli ne zahteva PIN-kode ali gesel prek telefona, elektronske pošte oziroma SMS-sporočil. Če prejmete takšno zahtevo, pogovor prekinite in pristnost preverite prek uradnega kontakta banke. 

Spletni goljufi se ne predstavljajo vedno kot neznanci. Pogosto se izdajajo za banke, dostavne službe, policijo, mobilne operaterje ali celo za vaše prijatelje. Včasih uporabijo logotip znanega podjetja, drugič ponaredijo telefonsko številko ali elektronski naslov. Zato zgolj poznano ime pošiljatelja še ni zagotovilo, da je sporočilo pristno. Posebej previdni bodite, če sporočilo vsebuje nenavadno povezavo, zahteva osebne ali bančne podatke, obljublja nepričakovano nagrado ali vas opozarja na domnevno težavo, ki jo morate rešiti v nekaj minutah.

Poglejmo primer. Prejmete sporočilo, da je bila vaša bančna kartica začasno blokirana in da jo lahko ponovno aktivirate s klikom na povezavo. Čeprav je v sporočilu morda navedeno ime vaše banke, to še ne pomeni, da je obvestilo resnično. Prevaranti lahko ustvarijo spletno stran, ki je skoraj enaka uradni strani banke, razlikuje pa se le v nekaj znakih spletnega naslova. Zato je pomembno preveriti dejanski spletni naslov in ne zgolj videza strani. Tudi simbol ključavnice oziroma povezava HTTPS sama po sebi še ne zagotavljata, da je spletna stran legitimna.

Če vas domnevno kontaktira banka, dostavna služba ali drugo podjetje, spletne strani ne odpirajte prek povezave iz sumljivega sporočila. Naslov raje sami vnesite v brskalnik ali uporabite uradno aplikacijo. Enako velja za telefonske klice. Če vas nekdo pokliče in trdi, da je vaš denar ogrožen, pogovor prekinite ter banko pokličite na številko, objavljeno na njeni uradni spletni strani.

Spletno nakupovanje je postalo del vsakdana. V nekaj minutah lahko primerjamo cene, naročimo izdelek in plačamo, ne da bi zapustili dom. Toda prav priljubljenost spletnih nakupov izkoriščajo tudi goljufi. Lažne spletne trgovine so lahko videti povsem profesionalno. Imajo kakovostne fotografije izdelkov, logotipe znanih blagovnih znamk, privlačne popuste in celo ocene zadovoljnih kupcev.

Težava nastane po plačilu. Izdelek morda nikoli ne prispe, kupec lahko prejme ponaredek ali pa goljufi zlorabijo podatke njegove kartice. Slovenski nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu opozarja, da so med pogostimi znaki lažnih spletnih trgovin neverjetno nizke cene, pomanjkljivi kontaktni podatki in sumljivi spletni naslovi.

Kako torej preveriti spletno trgovino? Najprej poiščite podatke o podjetju. Zaupanja vredni ponudniki praviloma jasno navajajo, kdo stoji za trgovino, kje je podjetje registrirano in kako ga lahko kontaktirate. Če spletna stran ponuja zgolj kontaktni obrazec, brez naslova podjetja in drugih preverljivih podatkov, je to razlog za previdnost. Pomemben je tudi spletni naslov. Goljufi pogosto uporabljajo domene, ki so zelo podobne naslovom znanih trgovin, ali pa imenu blagovne znamke dodajo besedo Slovenija, da bi ustvarili občutek, da gre za domačega ponudnika.

Koristno je preveriti tudi izkušnje drugih kupcev, vendar ne zgolj ocen, objavljenih na sami spletni strani. Poiščite neodvisna mnenja in preverite, ali se pojavljajo opozorila o prevarah. Posebno pozornost namenite načinu plačila. Če trgovina zahteva neposredno nakazilo na neznan račun ali uporablja nenavadne plačilne postopke, je tveganje lahko večje. Nizka cena še ne pomeni dobre ponudbe. Včasih je lahko prav izjemen popust največje opozorilo.

Sodobni spletni goljufi ne uporabljajo več samo lažnih sporočil in spletnih strani. Z razvojem umetne inteligence postajajo vse bolj prepričljivi tudi ponarejeni zvočni in videoposnetki. Gre za tako imenovane globoke ponaredke oziroma deepfake posnetke, pri katerih lahko tehnologija ustvari ali spremeni obraz, glas in izjave posameznika.

Predstavljajte si, da na družbenem omrežju naletite na videoposnetek znanega slovenskega podjetnika, ki predstavlja novo naložbeno priložnost. Govori prepričljivo, njegov glas je znan, posnetek pa je videti kot običajen televizijski intervju. Obljublja preprost zaslužek in gledalce poziva, naj se čim prej registrirajo na določeni platformi. Toda oseba v resnici nikoli ni priporočala takšne naložbe. Njen obraz ali glas so zlorabili goljufi.

Na nevarnosti tovrstnih manipulacij opozarja tudi SI-CERT, ki je zaznal porast spletnih oglasov, povezanih z investicijskimi prevarami in zlorabo identitete znanih oseb. Težava je, da ponarejeni posnetki niso vedno očitni. Včasih lahko opazimo nenaravno gibanje ustnic, nenavadno mimiko ali neskladje med glasom in sliko, vendar sodobni ponaredki teh napak morda sploh nimajo. Zato se ne smemo zanašati zgolj na to, kar vidimo ali slišimo.

Če znana oseba v videoposnetku priporoča naložbo, preverite, ali je bila informacija objavljena tudi na njenih uradnih kanalih oziroma v zaupanja vrednih medijih. Še posebej previdni bodite pri ponudbah, ki obljubljajo visoke donose brez tveganja. Takšne obljube so lahko znak investicijske prevare.

Kljub previdnosti se lahko zgodi, da postanemo žrtev spletne prevare. V takšnem primeru je najpomembnejše hitro ukrepanje. Če ste na sumljivi spletni strani vnesli podatke plačilne kartice, nemudoma kontaktirajte banko in kartico blokirajte. Številne banke omogočajo blokado tudi neposredno prek mobilne aplikacije.

Če ste razkrili geslo za spletno ali mobilno banko, banko takoj obvestite in spremenite geslo po njenih navodilih. Če ste geslo uporabljali tudi za druge storitve, ga zamenjajte tudi tam. Posebej nevarno je, če ste na zahtevo neznane osebe namestili program za oddaljeni dostop do telefona ali računalnika. V tem primeru lahko goljuf pridobi nadzor nad napravo. Prekinite povezavo z internetom in s pomočjo banke ter strokovnjaka za informacijsko varnost preverite nadaljnje korake.

Kaj pa, če ste denar že nakazali? Tudi takrat je treba čim prej obvestiti banko. V določenih okoliščinah je mogoče poskusiti ustaviti nakazilo ali sprožiti ustrezen postopek, vendar vračilo denarja ni zagotovljeno. Pomembno je, da shranite sporočila, telefonske številke, spletne naslove in potrdila o plačilih. Ti podatki so lahko koristni pri prijavi dogodka policiji.

Lažna sporočila s povezavami do phishing strani lahko prijavite tudi slovenskemu nacionalnemu odzivnemu centru SI-CERT na naslov phishing@cert.si. Bistveno je, da ukrepate hitro, tudi če niste povsem prepričani, ali je do zlorabe dejansko prišlo.

Za večjo finančno varnost ne potrebujete zapletenega tehnološkega znanja. Veliko lahko naredite že z nekaj vsakodnevnimi navadami. Ena najbolj koristnih je redno spremljanje prometa na bančnem računu. Če transakcije preverjate le ob koncu meseca, lahko sumljivo plačilo opazite precej pozno. Zato je smiselno v mobilni banki vključiti obvestila o plačilih in drugih pomembnih dogodkih na računu. Tako boste lahko hitreje opazili transakcijo, ki je niste opravili sami.

Koristna je tudi nastavitev ustreznih limitov za plačevanje s kartico, posebej pri spletnih nakupih. Ti lahko omejijo določene vrste zlorab, čeprav ne preprečijo vseh prevar. Pomembno je tudi, da za dostop do bančnih in drugih pomembnih računov uporabljate močna, različna gesla ter večfaktorsko preverjanje identitete, kadar je na voljo. Pri tem velja posebej poudariti, da enkratnih kod za prijavo ali potrditev plačila nikoli ne posredujte drugim osebam. Prav tako ne potrjujte zahtev za prijavo ali nakazilo, ki jih niste sprožili sami.

In še nekaj, na kar pogosto pozabimo: spletna varnost ni pomembna samo za starejše ali tehnološko manj izkušene uporabnike. Tudi mlajši, ki vsakodnevno uporabljajo digitalne storitve, lahko zaradi hitenja, zaupanja ali prepričljivega sporočila postanejo žrtve prevare.

Kot poudarja tretja epizoda oddaje Fino o financah, ni pomembno samo, da znamo denar zaslužiti in ga pametno porabiti. Enako pomembno je, da ga znamo zaščititi.

Kajti najboljša zaščita pred finančnimi prevarami ni strah pred tehnologijo, ampak znanje, previdnost in pravočasno ukrepanje. Fino! je enostavno debatirati o financah. Zato se pridružite Finančni debati!