Zakaj Švedi znova pozivajo, naj prebivalci hranijo gotovino doma?

Švedska velja za eno najbolj digitaliziranih držav na svetu, kjer večina plačil poteka s karticami, mobilnimi aplikacijami in spletnimi storitvami. Prav zato je tamkajšnja centralna banka opozorila na ranljivosti takšnega sistema in prebivalcem priporočila, naj imajo doma tudi nekaj gotovine za primer kriznih razmer.

Kot poroča švedska centralna banka Sveriges Riksbank, naj bi imel vsak odrasel doma približno 1.000 švedskih kron (okoli 90 evrov) v gotovini. Ta znesek naj bi zadostoval za približno teden dni osnovnih nakupov, kot so hrana, zdravila in druge nujne potrebščine, če bi prišlo do izpada digitalnih plačilnih sistemov. Seveda je treba znesek prilagajati osebnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznika. 

V Riksbank pojasnjujejo, da lahko trenutne geopolitične razmere, kibernetski napadi, tehnične okvare ali celo vojni spopadi povzročijo motnje v delovanju plačilnih sistemov. Ker se Švedska močno opira na digitalna plačila, bi takšne motnje lahko vplivale na vsakodnevno življenje prebivalcev.

Dostop do različnih načinov plačevanja izboljšuje sposobnost prebivalcev, da lahko opravljajo nakupe tudi v času kriznih razmer ali, v najslabšem scenariju, vojne, poudarjajo v švedski centralni banki.

Švedi naj se po priporočilih ne zanašajo zgolj na en plačilni kanal. Centralna banka svetuje uporabo več plačilnih možnosti hkrati, med njimi gotovine, kartic in mobilnih plačilnih storitev. Prav tako priporočajo, da imajo gospodinjstva kartice različnih kartičnih sistemov, saj bi lahko v primeru motenj en sistem deloval, drugi pa ne.

Posebej opozarjajo tudi uporabnike digitalnih denarnic, kot sta Apple Pay in Google Pay, naj imajo pri sebi fizično kartico in poznajo PIN-kodo, saj mobilni telefon v kriznih razmerah morda ne bo deloval ali pa bo ostal brez energije.

Konec junija je tudi Banka Slovenije izdala posebno priporočilo: pridružila se je priporočilom Uprave RS za zaščito in reševanje za ustrezno pripravljenost na morebitne motnje v delovanju infrastrukture, ki so lahko posledica geopolitičnih napetosti, kibernetskih tveganj in vremenskih ujm. Tako bo lahko imel uporabnik vedno na voljo več možnosti za elektronsko plačevanje in določen znesek gotovine. Svetovali so hranjenje določenega zneska gotovine za kritje nujnih stroškov za vsaj 72 ur na posameznika. Več o njihovih priporočilih si lahko preberete v spodnjem članku: 

Tako se odpira zanimivo vprašanje za slovenske potrošnike: ali imate doma dovolj gotovine za nekaj dni osnovnih stroškov, če kartice in mobilne aplikacije nenadoma ne bi delovale?

Viri: net.hr, Sveriges Riksbank, RTÉ News