Kam smo Slovenci 'spravili' kar 7,8 milijarde evrov?

V vzajemnih skladih slovenskih družb za upravljanje je bilo konec aprila 7,8 milijarde evrov čistih sredstev. Kot ugotavljajo v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, se ta vrednost vztrajno krepi, aprila lani je namreč znašala 5,9 milijarde evrov.

Največ sredstev je v delniških skladih, 5,5 milijarde evrov. Tem sledijo mešani (1,5 milijarde evrov), obvezniški (520 milijonov evrov) in denarni skladi (300 milijonov evrov), je na srečanju z novinarji povzela direktorica združenja Mira K. Veljić.

Poleg tega so družbe za upravljanje preko gospodarjenja s premoženjem upravljale še okoli 3,2 milijarde evrov, dve pa upravljata tudi alternativna investicijska sklada. Lani so v združenju pridobili tudi novo pristopno članico, družbo ACP, ki se ukvarja izključno z alternativnimi skladi, je pojasnila Veljić.

Kot je poudarila, alternativni investicijski skladi po sredstvih v upravljanju niso tako zelo močni, je pa to relativno nova dejavnost in pričakujejo, da se bo v prihodnje okrepila.

Decembra lani je v vzajemne sklade vlagalo nekaj manj kot 356.000 vlagateljev, od tega 99,6 odstotka fizičnih oseb. Povprečna vrednost vplačila na enega vlagatelja je znašala 1544 evrov.

Po besedah predsednika združenja Benjamina Jošarja, sicer prvega moža Triglav skladov, sta v Sloveniji še zmeraj dva dominantna prodajna kanala, banke in zavarovalnice.

V primerjavi z Evropo je Slovenija po besedah Veljić bolj na repu. "Ne bi rekla, da smo najslabši, če se primerjamo po razvitosti, ampak kljub vsemu imamo še kar veliko manevrskega prostora za rast," je ocenila.

V združenju so predstavili tudi izsledke ankete o odnosu do upravljanja osebnih financ ter uporabi digitalnih orodij pri tem. V raziskavi, ki je potekala med 19. in 28. aprilom, je sodelovalo 781 oseb, starih od 18 do 65 let.

Kot ugotavljajo v združenju, trenutno svoje prihranke ali presežke vlaga ali plemeniti slaba polovica, medtem ko varčuje večina predstavnikov populacije.

Pri tem 38 odstotkov vprašanih vlaga svoje prihranke na varčevalni račun, 16 odstotkov v vzajemne sklade, 11 odstotkov v vrednostne papirje in sedem odstotkov v sklade ETF (Exchange Traded Fund). Medtem pa jih 27 odstotkov varčuje v gotovini.

Za Jošarja je nekoliko zaskrbljujoč visok delež ljudi, ki varčuje v gotovini, predvsem v luči trenutnih obetov glede rasti stopnje inflacije. "Treba je nekoliko paziti na kupno moč denarja. Vedno znova se izkaže, da so v razmerah neke zmerne inflacije ravno razpršene delniške naložbe mogoče primernejša oblika, kako ohraniti vrednost denarja v takem obdobju," je izpostavil.

Krog družinskih članov, prijateljev in sodelavcev je na prvem mestu med viri informacij, sledijo lastne osebne izkušnje in strokovni članki na spletu. 19 odstotkov vprašanih te informacije ne zanimajo oz. jih ne dosežejo.

Velika večina (85 odstotkov) vprašanih uporablja digitalna orodja za svoje finance, večina le eno, najpogosteje aplikacijo svoje banke.

Umetno inteligenco pri upravljanju svojih financ uporablja 19 odstotkov vprašanih, na drugi strani pa je sploh ne uporablja 60 odstotkov. 18 odstotkov vprašanih glede tega ni povsem prepričanih.

Na vprašanje, koliko umetno inteligenco tudi upoštevajo, je dva odstotka vprašanih odgovorilo, da sploh ne, devet odstotkov, da delno ne. Na drugi strani jo delno upošteva 43 odstotkov, v veliki meri pa 13 odstotkov vprašanih.

Umetna inteligenca je tudi ena izmed tem, ki trenutno zaznamuje evropski kapitalski trg. Gre za orodje, ki lahko po Jošarjevih besedah pomembno zviša produktivnost, a zaenkrat še ni nekih radikalnih prebojev na tem področju.