Zgodovina Wall Streeta je polna zgodb o zmagovalcih, a redkokdaj dobimo vpogled v tisto, kar se dogaja v ozadju med dvema velikima uspehoma. Zgodba Paula Tudorja Jonesa je prav takšna – brutalno iskrena in za marsikoga poučna. V starem dokumentarcu lahko vidimo trenutek, ki bi ga večina vlagateljev raje pozabila: v enem popoldnevu je Jones pridelal za 6 milijonov dolarjev izgube (zdaj več kot 5 milijonov evrov). Ni bilo drame ali kričanja, le tiha ugotovitev, da gre za "popolni kolaps". Ta primer nam kaže realno sliko borznega posredovanja, kjer so visoki vložki povezani z realno možnostjo hitrega propada. Vendar Jonesova zgodba ne ostane pri izgubi, ampak se osredotoča na to, kaj storiti, ko gre vse narobe, poroča stran Telegraf biznis. Na koncu članka poglejte slavni posnetek.

Kako je Jones premagal izgubo in zaslužil 100 milijonov?

Namesto da bi po veliki izgubi priznal dokončni poraz in obupal, je Paul Tudor Jones storil ravno nasprotno. Ostal je v igri, zaupal svoji analizi trga in sprejel tveganje, ki se je obrestovalo. V času, ko je malokdo verjel v takšen preokret, je Jones napovedal borzni zlom leta 1987. Ta napoved mu ni le pomagala nadoknaditi tistih šestih milijonov, temveč mu je prinesla vrtoglavih 100 milijonov dolarjev (v današnjih časih je to 85 milijonov evrov).

Matematika uspeha na Wall Streetu je v njegovem primeru jasna: ne gre za to, da se nikoli ne zmotiš, temveč za to, da takrat, ko imaš prav, to maksimalno unovčiš. Njegova sposobnost, da ostane hladnokrven, medtem ko vsi ostali paničarijo, mu je omogočila enega največjih borznih povratkov v zgodovini.

Trg ne nagrajuje tistih, ki ne grešijo, ampak tiste, ki se znajo vrniti po porazu s 100-odstotnimi obrestmi.

Ni pomembno, kolikokrat se zmotiš, temveč koliko takrat izgubiš

Mnogi verjamejo, da morajo imeti borzni strokovnjaki v 90 % primerov prav, da bi obogateli, a primer Paula Tudorja Jonesa to trditev povsem sesuje. Jones je imel prav le v 54 odstotkih primerov. Skrivnost njegovega uspeha ni bila v nezmotljivosti, temveč v tem, kako je ravnal z denarjem, ko se je zmotil. Ko je videl, da njegova stava ne pije vode, je izgubo hitro ustavil. Ko pa je zadel žebljico na glavico, je iz situacije iztisnil vsak možen dolar. To je lekcija o disciplini, ki je večina vlagateljev nikoli ne usvoji, saj jih premagajo čustva, ponos ali strah pred priznavanjem lastne napake.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Razlagalnik

Črni ponedeljek se nanaša na 19. oktober 1987, ko so svetovni borzni trgi doživeli nenaden in izjemen padec vrednosti. Indeks Dow Jones Industrial Average je v enem samem dnevu izgubil 22,6 % svoje vrednosti, kar je bil največji enodnevni odstotni padec v zgodovini borze. Ta dogodek je sprožil preplah po vsem svetu in prisilil centralne banke k hitremu ukrepanju, da bi preprečile popoln gospodarski zlom.

Paul Tudor Jones II. je eden najuspešnejših in najbolj prepoznavnih ameriških upravljavcev hedge skladov. Ustanovil je podjetje Tudor Investment Corporation in postal znan po svoji veščini makroekonomskega trgovanja, kjer stavi na gibanja celotnih trgov, valut in obrestnih mer. Poleg svojega finančnega uspeha je znan tudi po svojem filantropskem delu, saj je ustanovil fundacijo Robin Hood, ki se bori proti revščini v New Yorku.

Hedge sklad (v prevodu 'zaščitni sklad') je naložbeni sklad, ki uporablja napredne in pogosto tvegane strategije za doseganje visokih donosov za svoje vlagatelje. Za razliko od tradicionalnih vzajemnih skladov imajo hedge skladi večjo svobodo pri izbiri naložb, vključno s prodajo na kratko (short selling), uporabo finančnega vzvoda in trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti. Zaradi zapletenosti in tveganja so ti skladi običajno dostopni le premožnejšim vlagateljem ali institucionalnim investitorjem.

Prodaja na kratko je investicijska strategija, pri kateri vlagatelj stavi na padec cene določenega sredstva. Vlagatelj si izposodi delnice, ki jih nima v lasti, in jih takoj proda po trenutni tržni ceni. Če cena delnice kasneje pade, jo vlagatelj odkupi po nižji ceni, jo vrne posojilodajalcu in obdrži razliko kot dobiček. To je izjemno tvegana operacija, saj teoretično ni omejitve, kako visoko lahko naraste cena delnice, kar pomeni, da so lahko izgube pri tej strategiji neomejene.

Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.