Rekordi na borzah in AI-evforija: kako naj ravnajo vlagatelji?

Globalni finančni trgi so v zadnjih letih izjemno dinamični. Tehnološki napredek, razvoj umetne inteligence, geopolitične napetosti, inflacija in spreminjajoča se politika centralnih bank ustvarjajo razmere, v katerih se optimizem na kapitalskih trgih pogosto prepleta z negotovostjo v realnem gospodarstvu. Za vlagatelje je zato pomembneje kot kadar koli prej razumeti, da dolgoročni uspeh ni odvisen od napovedovanja prihodnosti, temveč od premišljenega upravljanja tveganj, ustrezne razpršitve naložb in upoštevanja smotrno zastavljenega investicijskega načrta.

Po besedah upravljavca osebnega premoženja mag. Mitje Vezoviška "analitiki trenutno globalno investicijsko okolje opisujejo kot izjemen razkorak med evforijo na delniških trgih in realnimi vsakodnevnimi pritiski, s katerimi se soočajo potrošniki. Po eni strani smo priča izjemni rasti, saj je indeks S&P 500 letos dosegel številne nove rekordne vrednosti (merjeno v ameriških dolarjih), kar poganjajo nerealno visoki dobički tehnoloških velikanov, tako imenovana AI manija. Podjetja, kot sta Nvidia, ki dosega visoko neto maržo, in Micron, ustvarjajo vtis popolne stabilnosti in neustavljive rasti."

Po drugi strani pa se pod površjem znova pojavljajo inflacijski pritiski, povezani tudi z vojno na Bližnjem vzhodu. "Stopnja varčevanja na razvitih trgih, predvsem v ZDA, upada, zamude pri odplačevanju kreditnih kartic in avtomobilskih posojil pa dosegajo najvišje ravni v zadnjem desetletju. To pomeni, da številni potrošniki porabljajo še zadnje rezerve za ohranitev življenjskega standarda," je opozoril. 

Kot osebni finančni svetovalec vedno poudarja, "da nismo analitiki in da nihče na tem svetu ne ve, kako se bodo finančni trgi gibali jutri. Trenutno stanje lahko najbolje opišemo kot evforijo ob tehnološkem preboju, ki je del klasičnega tržnega cikla, kjer se evforija na borzah meša z makroekonomskimi opozorili pod površjem. A to ne pomeni, da takšno stanje ne more še trajati. Prav lahko se zgodi, da bomo še dolgo gledali prevlado pohlepa nad strahom."

Po njegovi oceni ostaja vpliv ZDA na globalne kapitalske trge absoluten in odločilen: "Ameriška monetarna politika, ki jo vodi centralna banka Fed, določa ritem celotnemu finančnemu svetu. Dejstvo, da ameriški Fed že več kot pet let ne uspe spustiti jedrne inflacije na ciljna dva odstotka, kroji tudi usodo evropskih in slovenskih vlagateljev." 

Politična in fiskalna dogajanja v ZDA se torej skoraj takoj odražajo tudi na evropskih trgih in v portfeljih slovenskih vlagateljev. "Trenutna situacija, ko ameriški potrošnik bije bitko s padanjem osebnih prihrankov in povečanjem zamud pri plačilih posojil, jasno kaže, da so finančni temelji največjega gospodarstva na svetu ranljivi. Pravijo, da se, če Amerika kihne, prehladi ves svet. Slovenski investitorji zato ne smemo gledati le lokalno; naše finančno premoženje mora biti razpršeno skladno z našim investicijskim načrtom."

Kako pa se odzivajo slovenski vlagatelji? Po opažanjih mag. Mitje Vezoviška ostajajo pri naložbenih odločitvah precej tradicionalno usmerjeni predvsem v nepremičnine in bančne produkte, čeprav se njihovi vzorci počasi spreminjajo: "V Sloveniji nimamo dolge tradicije investiranja na kapitalskih trgih, vendar pa se zanimanje za pasivno investiranje in globalne sklade ETF močno krepi. Mlajše in finančno pismenejše generacije spoznavajo prednosti nizkih stroškov in takojšnje globalne razpršenosti, ki jo ponujajo indeksni skladi."

Hkrati pa opaža "nevaren trend maničnega lovljenja novih in vročih tematik". Vlagatelji pogosto preskočijo osnovne korake investiranja in namesto skladov neposredno vlagajo v kriptovalute ali posamezne tehnološke delnice, kar je bolj špekulacija kot premišljeno vlaganje in pogosto vodi v velike izgube začetnega kapitala, je opisal. 

"Slovenski vlagatelji pri tem nismo nič drugačni od preostalih. Pogosto podležemo črednemu nagonu in pohlepu ter kupujemo nišne naložbe prav na samem vrhu njihovega pregrevanja, običajno tudi po nasvetu finančnih vplivnežev na družbenih omrežjih. Ti se vse pogosteje pojavljajo tudi v tradicionalnih medijih, s čimer se zabriše že tako tanka meja med realnostjo, odgovornostjo in imaginarnim svetom hitrih zaslužkov," je opozoril.

Med naložbami, ki jih Slovenci tradicionalno dojemajo kot varne, so tudi plemenite kovine, ki lahko delujejo kot stabilizator portfelja. "Plemenite kovine, kot sta zlato in srebro, imajo v naložbenih strategijah specifično vlogo; prvenstveno služijo kot stabilizatorji premoženja in ne kot orodja za doseganje visokih donosov. Čeprav so njihove vrednosti v zadnjih letih strmo narasle, smo trenutno priča začetku korekcije navzdol," je razložil mag. Mitja Vezovišek.

Zgodovinski podatki kažejo, da zlato svojo vlogo varnega zatočišča in diverzifikacije potrjuje predvsem na dolgi rok, denimo v razponu 30 let, medtem ko se v krajših časovnih okvirih njegovo gibanje vse bolj povezuje z razvojem tradicionalnih finančnih trgov. Ker plemenite kovine ne prinašajo obresti, dividend ali najemnin, jih nekateri uveljavljeni vlagatelji, med njimi tudi Warren Buffett, ne vključujejo v svoje portfelje, je izpostavil.

Vseeno jih finančni svetovalci pogosto vključujejo v portfelje, saj lokalni vlagatelji dajejo prednost fizičnim oblikam premoženja, kot so nepremičnine ter zlato in srebro. Vrednost lahko posebej naraste v obdobjih povišane geopolitične negotovosti, vendar sogovornik svetuje, naj njihov delež pri povprečnem vlagatelju praviloma ne presega 10 odstotkov. "Zlato mora služiti kot naložba za mirnejši spanec, ne pa kot špekulacija za hitri zaslužek," je poudaril.

Glede vprašanja, kaj se trenutno najbolj splača povprečnemu slovenskemu vlagatelju, je izpostavil pomen razpršenosti: "Namesto nepremišljenega lovljenja trenutno najdonosnejših naložb je za povprečnega slovenskega investitorja v današnjih razmerah ključna vzpostavitev stabilnega, uravnoteženega in globalno razpršenega portfelja. Čeprav so delnice na razvitih trgih trenutno drage, obveznice pa relativno poceni, to ni nujno napoved za takojšen zlom delniškega trga. Vendar takšno okolje prinaša visoka tveganja za tiste, ki vse stavijo zgolj na delnice ali špekulirajo z aktualnimi prvimi javnimi ponudbami (IPO) podjetij, kot so SpaceX, Anthropic in OpenAI. Zgodovina nas uči, da je njihova cena šest mesecev po začetku borzne kotacije nižja od začetka, zato je s temi nakupi smiselno nekoliko počakati."

Razmerje med donosom in tveganjem je trenutno zanimivo predvsem pri kakovostnih obveznicah, je dejal. Res je, da investitorji v zadnjih letih za potrpežljivost še niso bili ustrezno nagrajeni, vendar lahko kakovostne obveznice predstavljajo pomemben ščit pred večjimi padci in omogočajo učinkovito prilagajanje portfeljev z rebalansom, je dodal. Najboljša strategija po njegovih besedah ostaja ustrezna kombinacija globalnih delnic za dolgoročno rast in kakovostnih obveznic za zmanjševanje tveganja. Denar in bančni depoziti pa naj ostanejo namenjeni predvsem likvidnostni rezervi za sprotne potrebe, saj dolgoročno varčevanje na banki ob inflaciji nad tri odstotke pomeni postopno izgubo kupne moči.

Po pojasnilih sogovornika je obdobje intenzivnega zviševanja obrestnih mer sicer že doseglo vrh, vendar se razmere spet spreminjajo. Po ciklu zniževanja obrestnih mer se inflacija v letu 2026 ponovno prebuja, zato številni analitiki ne pričakujejo več nadaljnjih znižanj. Nekateri celo napovedujejo možnost vnovičnega zviševanja obrestnih mer, vsaj v ZDA.

Takšna gibanja močno vplivajo na privlačnost posameznih naložbenih razredov, je dejal. Obveznice praviloma pridobivajo ob padanju obrestnih mer in izgubljajo ob njihovi rasti. Denar in bančni depoziti zaradi inflacije izgubljajo kupno moč, saj obresti praviloma ne sledijo njeni rasti, kar dolgoročno pomeni garantirano izgubo vrednosti premoženja. Hkrati visoke obrestne mere pritiskajo na vrednotenja podjetij in delnic, česar pa trg trenutno ne upošteva v celoti zaradi evforije, povezane z umetno inteligenco. Ko se bodo obrestne mere stabilizirale, se bo pozornost vlagateljev verjetno spet usmerila k dejanskim dobičkom podjetij, kar bi lahko umirilo trenutno pregrevanje na trgih, je opisal in dodal: "Upamo le, da ne bo prepozno."

Do konca leta 2026 bodo po mnenju finančnega svetovalca ključni predvsem gospodarska rast v Evropski uniji, inflacija, energetski trgi, razvoj umetne inteligence ter geopolitični konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Doma pa bomo investitorji morali biti pozorni predvsem na davčno politiko in stabilnost javnih financ, ki neposredno vplivata na varnost našega premoženja.

Obenem pa izpostavlja, da lahko pretirano spremljanje dnevnih dogodkov povzroči več škode kot koristi. "Investitorji bi morali najmanj spremljati prav vsakodnevne geopolitične novice. Zakaj? Ker pogosto spremljanje medijev povzroča nemir, strah ali pohlep, kar nas sili k pogostemu trgovanju in delanju napak," je opozoril. Najboljši način zaščite pred takšnimi vplivi je po njegovih pojasnilih ustrezen sistem. Njegova osnova je dober in aktualen finančni načrt po sistemu "treh vreč denarja" ter izbrana naložbena strategija, ki določa periodični rebalans portfelja. Tako čustva popolnoma izločimo iz odločanja, dnevne novice pa postanejo zgolj nepomemben šum na poti do dolgoročnih finančnih ciljev.

Na koncu je izpostavil še trend, ki ga posebej skrbi. Opaža, da ljudje v času borzne evforije zaradi umetne inteligence pozabljajo na finančne temelje. Ko vidijo hitro rast posameznih delnic, so pripravljeni vložiti vse prihranke v zadnjo najbolj vročo naložbo, medtem pa nimajo urejene zaščite ali ustrezne denarne rezerve. "To je recept za finančni stres in finančno katastrofo," je opozoril.

"Gradnja finančne slike je podobna gradnji hiše," je ponazoril. Strehe, ki predstavlja investiranje, ne moremo postavljati brez trdnih temeljev. Najprej je treba obvladati porabo, dolgove in likvidnostno rezervo, ki naj vsebuje med trikratnikom in 12-kratnikom povprečnih mesečnih izdatkov v varnih, likvidnih sredstvih. Šele nato lahko presežke usmerjamo v naložbe. "Investiranje zahteva red, disciplino in čas, predvsem pa zavedanje, da so stroški in čustva skriti sovražniki, ki povprečnemu investitorju vzamejo največ donosa. Ne iščite bližnjic skozi špekulacije, ampak postavite sistem, ki bo deloval tudi takrat, ko bo zunaj vojna, vi pa boste vseeno mirno spali," je pozval.

Članek temelji na ocenah za junij 2026 in ne predstavlja investicijskega nasveta. Za naložbene odločitve se je priporočljivo posvetovati z usposobljenim finančnim svetovalcem.