Koliko časa bi preživeli brez plače? Naredite preprost izračun

Ko ljudje razmišljajo o svojem finančnem položaju, običajno pogledajo stanje na računu, višino plače ali vrednost prihrankov. Veliko manj pa se jih vpraša nekaj bistveno pomembnejšega: koliko časa bi lahko normalno živeli, če bi jutri ostali brez plače?

To vprašanje je v času negotovih gospodarskih razmer, odpuščanj in hitrih sprememb na trgu dela pomembnejše kot kdaj koli prej. Prav odgovor nanj namreč pokaže, ali imamo finančno varnostno mrežo ali pa nas lahko že nekaj tednov brez dohodka spravi v resne težave.

Po raziskavi Bankrate je v zadnjih letih vse več ljudi posegalo v svoje prihranke za pokrivanje vsakodnevnih stroškov, računov in nepričakovanih izdatkov. Številna gospodinjstva tako nimajo dovolj velike rezerve, da bi brez skrbi preživeli daljše obdobje brez rednega prihodka.

Vprašanje finančne varnosti je tesno povezano tudi z višino prihrankov. Če vas zanima, ali ste na pravi poti, preverite tudi, koliko prihrankov bi morali imeti glede na svojo starost.

Odgovor na vprašanje, koliko časa bi zdržali brez plače, lahko dobite z zelo preprosto formulo:

Prihranki / mesečni nujni stroški = število mesecev finančne varnosti

Če imate na primer:

- 6.000 evrov prihrankov,

- 1.500 evrov nujnih mesečnih stroškov,

bi lahko brez dodatnih prihodkov živeli približno štiri mesece.

Pri tem je pomembno, da upoštevate samo nujne stroške: stanovanje, hrano, položnice, zavarovanja, prevoz in odplačevanje kreditov. Dopusti, nakupi elektronike in druge nenujne porabe v takšnem scenariju običajno odpadejo.

Kot navaja Fidelity, eden največjih svetovnih upravljavcev premoženja, naj bi imela večina ljudi oblikovan sklad za nujne primere v višini treh do šestih mesecev življenjskih stroškov. Posameznik z zelo stabilno zaposlitvijo lahko potrebuje manjšo rezervo, samozaposleni, družine z otroki ali ljudje v panogah z več tveganja pa pogosto potrebujejo še večji varnostni blažilnik.

Pravilo treh do šestih mesecev se pogosto pojavlja tudi v priporočilih finančnih strokovnjakov, saj pokriva obdobje, v katerem večina ljudi ob izgubi zaposlitve išče novo službo ali druge vire prihodkov.

Oblikovanje finančne rezerve ni enostavno, še posebej v obdobju visokih življenjskih stroškov. Zato je koristno poznati tudi preverjene strategije, kako začeti varčevati, tudi če se vam zdi, da vam na koncu meseca ne ostane nič denarja.

Posebej problematičen je položaj ljudi, ki nimajo praktično nobenih prihrankov.

Raziskava Bankrate kaže, da pomemben delež vprašanih nima skoraj nikakršnega sklada za nujne primere, medtem ko jih veliko ne bi moglo pokriti niti večjega nepričakovanega stroška brez zadolževanja.

Takšni ljudje so pogosto prisiljeni posegati po kreditnih karticah, hitrih posojilih ali si izposojati denar od sorodnikov. Posledica je, da se finančne težave hitro spremenijo v dolgoročne dolgove. 

Morda višina plače ni najboljši pokazatelj finančne stabilnosti.

Oseba z visokimi prihodki in brez prihrankov je ob izgubi službe lahko v slabšem položaju kot nekdo s povprečno plačo, ki ima ustvarjeno šestmesečno finančno rezervo.

Prav zato finančni svetovalci pogosto poudarjajo, da cilj ni zgolj višji zaslužek, ampak tudi ustvarjanje finančne odpornosti. OECD med ključne elemente finančne odpornosti posameznikov in gospodinjstev uvršča prav sposobnost soočanja z nepričakovanimi finančnimi šoki.

Poskusite si iskreno odgovoriti na vprašanje: Če bi jutri izgubili glavni vir prihodka, koliko mesecev bi lahko še normalno živeli?

Če je odgovor manj kot en mesec, je morda čas za razmislek o oblikovanju sklada za nujne primere.

Če bi zdržali tri do šest mesecev, ste že ustvarili pomembno finančno varnost.

Če pa vas prihranki lahko preživijo več kot pol leta, ste v položaju, ki vam daje precej več svobode, miru in možnosti za sprejemanje pomembnih življenjskih odločitev.

Finančni strokovnjaki opozarjajo, da je priprava na nepričakovane dogodke pomembnejša kot kadar koli prej. Med najpogostejšimi priporočili je tudi, da imate doma manjšo količino gotovine za nujne primere. Več o tem si lahko preberete v članku, v katerem razkrijemo, koliko gotovine bi morali imeti po priporočilih Banke Slovenija. 

Viri: Bankrate, Fortune, CBS News, Fidelity, OECD, Cekin.si