Med odplačevanjem kredita izgubite službo - to so tri realne situacije, kaj storiti

Izguba zaposlitve med odplačevanjem stanovanjskega kredita je ena hujših finančnih stisk, ki lahko hitro in močno vpliva na stabilnost osebnih financ. V bankah pomirjajo, da so rešitve v večini primerov možne, vendar poudarjajo, da je ključen hiter odziv. Čim prej kreditojemalec stopi v stik z banko, več je možnosti za dogovor, s katerim lahko preprečijo resnejše posledice.

Začne se z opomini in zamudnimi obrestmi ter možnostjo restrukturiranja kredita, šele v skrajnem primeru sledita izvršba ali celo prodaja nepremičnine. V bankah pojasnjujejo, da vsak primer obravnavajo individualno in si skupaj s stranko prizadevajo čim prej poiskati ustrezno rešitev. Kreditojemalca ob prvih zamudah opozorijo na njegove obveznosti in ga pozovejo k pravočasnemu stiku z banko, saj je v zgodnji fazi običajno mogoče dogovoriti različne oblike prilagoditve odplačevanja.

Ob težavah z odplačevanjem je kredit mogoče restrukturirati, bodisi s spremembo obstoječe pogodbe bodisi s sklenitvijo nove. 

Med najpogostejšimi ukrepi so: 

- odlog plačil, 

- podaljšanje ročnosti, 

- sprememba obrestne mere ali vrste kredita,

- refinanciranje oziroma konsolidacija dolgov, 

- delno odplačevanje, 

- pretvorba valute, 

- v redkih primerih tudi delni odpis dolga.

Banka pri iskanju rešitev upošteva finančni položaj komitenta in presoja različne možnosti, kot so unovčenje zavarovanja ali prodaja premoženja.

Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) določa, da mora banka potrošniku pred odpovedjo pogodbe zagotoviti najmanj 15-dnevni dodatni rok za plačilo. Pri stanovanjskih kreditih lahko banka odpove pogodbo, če potrošnik zamuja z dvema zaporednima obrokoma in hkrati doseže najmanj tri odstotke preostalega dolga. Ob odpovedi v plačilo zapade celoten dolg, obračunajo se zamudne obresti ter stroški opominov in izterjave.

1. Kratkotrajna brezposelnost (do 3 mesece)

Če kreditojemalec še naprej redno plačuje obroke, banke praviloma spremljajo predvsem rednost plačil, ne pa tudi zaposlitvenega statusa. V primeru začasnih težav je možen dogovor o odlogu plačil (moratorij), pri čemer se običajno obračunavajo obresti brez glavnice, pogoji pa so odvisni od banke in pogodbenih aneksov.

2. Daljša brezposelnost ali nižji prihodki

Ob daljših zamudah banke začnejo pošiljati formalna opozorila in opomine. Takrat se obračunavajo zakonske zamudne obresti ter dodatni stroški opominov in administracije. Ob daljšem obdobju neplačevanja lahko banka ponudi različne rešitve, med njimi reprogram kredita, podaljšanje ročnosti ali začasno znižanje obrokov.

3. Dolgotrajna nezmožnost odplačevanja

Če dogovor ni mogoč, lahko pride do odpovedi pogodbe, sodne izvršbe in prodaje nepremičnine. Postopek je odvisen od primera do primera, običajno pa vključuje več opozoril in pravne postopke. Vmes nastajajo dodatni stroški (sodne takse, cenitve, odvetniške storitve, izvršitelj). Če izkupiček prodaje nepremičnine ne zadošča za poplačilo dolga, preostanek praviloma skušajo izterjati iz drugega premoženja dolžnika ali poroka.

V bankah pozivajo stranke, naj jih ob težavah pri odplačevanju pravočasno obvestijo, da skupaj čim prej poiščejo ustrezno rešitev in omejijo dodatne stroške. V zgodnji fazi lahko praviloma ponudijo ugodnejše in bolj prilagodljive ukrepe, medtem ko se ob dolgotrajnih zamudah postopki postopoma zaostrujejo, stroški pa naraščajo.

V NLB pozivajo k hitremu ukrepanju in vzpostavitvi stika z banko. Med možnimi zgodnjimi ukrepi so našteli reprogram, podaljšanje ročnosti, moratorij ali refinanciranje z namenom iskanja dolgoročno vzdržne rešitve. Ob zamudah se obračunavajo zamudne obresti, stroški opominov in morebitni sodni stroški, ki naraščajo z dolžino postopka. V primeru dolgotrajnega neplačevanja lahko banka odpove pogodbo in zahteva predčasno poplačilo celotnega dolga. Če prodaja nepremičnine ne zadošča, preostanek dolga ostane v breme kreditojemalca ali poroka. V banki so še poudarili, da tudi med postopki ostajajo odprti za komunikacijo in si prizadevajo za sporazumno rešitev.

V OTP banki omogočajo odlog plačila glavnice do 6 mesecev ali znižano glavnico do 12 mesecev, pri čemer se praviloma plačujejo obresti. Ob daljših zamudah sledijo opomini in nato lahko po več opominih pride do predčasne zapadlosti kredita. Čas do sodne izterjave ni vnaprej določen in je odvisen od posameznega primera. V izvršbi nastanejo dodatni stroški, izterjava pa se lahko nadaljuje tudi na drugo premoženje, če prodaja nepremičnine ne zadošča.

Tudi v UniCredit Banki strankam svetujejo čimprejšnji stik z banko. Možni ukrepi so moratorij, reprogram, sprememba plačilnega dne, pristop tretje osebe k dolgu ali refinanciranje. Stroški vključujejo aneks (300 evrov), pri opominih pa prvi ni zaračunan, drugi stane 20 evrov, vsak naslednji 30 evrov. Ob zamudah se obračunajo zakonske zamudne obresti, ob neplačilu pa lahko banka odstopi od pogodbe ter sledita izvršba in izterjava.

V Deželni banki Slovenije spremljajo rednost plačil in prav tako pozivajo k takojšnjemu obvestilu ob težavah. Pogoji se določajo posamično in iščejo individualno rešitev. Pri kratkotrajnih težavah je možen odlog plačil, vmes se običajno plačujejo le obresti. V primeru daljših zamud sledijo opomini, obračunavajo se zamudne obresti in nastajajo drugi stroški. Banka v dogovoru s stranko praviloma ponudi reprogram kredita ali podaljšanje ročnosti, odvisno od finančnega položaja. V skrajnem primeru, ko ni mogoč dogovor, sledi izvršba na nepremičnino.

V Sparkasse aktivno spremljajo odplačevanje kreditov in zgodaj prepoznavajo zamude. Strankam svetujejo, naj jih ob morebitnih finančnih težavah čim prej kontaktirajo, saj je le tako mogoče preprečiti dodatne stroške in najti ustrezno rešitev. Postopek v primeru izgube zaposlitve kreditojemalca ni enoten, saj vsako situacijo obravnavajo individualno, zato so možni ukrepi in stroški odvisni od konkretnih okoliščin posamezne stranke.

Tudi v Intesa Sanpaolo Bank vsak primer obravnavajo individualno; stranka mora banko pravočasno obvestiti o težavah, da skupaj poiščejo rešitve. Pri krajših težavah se najpogosteje uporablja moratorij, sicer pa se postopki izvajajo skladno z internimi politikami ravnanja ob zamudah, pri čemer spodbujajo zgodnje reševanje težav pred nastankom večjih finančnih posledic.

V Gorenjski banki redno spremljajo odplačevanje kreditov in prilive iz naslova mesečnih dohodkov ter že po nekaj dneh zamude vzpostavijo stik s stranko. Ob zamudah se obračunavajo zakonske zamudne obresti in stroški opominov. V primeru zmanjšanja dohodkov ali brezposelnosti omogočajo moratorij ali reprogram, pri čemer strošek reprograma znaša 100 evrov. V primeru izvršbe nastanejo dodatni stroški, na celotno terjatev v času postopka tečejo tudi procesne obresti. Stroški se lahko dodatno povečajo v primeru vlaganja pravnih sredstev, kot so ugovori ali predlogi za odlog izvršbe, postopek pa se lahko nadaljuje tudi na drugo premoženje dolžnika, če nepremičnina ne zadošča za poplačilo.