Ko pomislimo na ljudi z dobro plačo, vodstvenim položajem ali uspešno kariero, običajno predpostavimo, da nimajo finančnih skrbi. Toda resničnost je pogosto precej drugačna. Vse več ljudi z nadpovprečnimi dohodki ugotavlja, da jim ob koncu meseca ostane presenetljivo malo denarja, če sploh kaj.

Po podatkih, ki jih navaja CNBC, je med ljudmi z letnimi dohodki nad 100.000 dolarjev (85.520 evrov) več kot polovica takšnih, ki živijo od plače do plače. To pomeni, da jim redni prihodki komaj zadoščajo za pokrivanje vseh mesečnih obveznosti, prihranki pa ostajajo skromni ali jih sploh ni.

Takšen položaj ni nujno posledica slabega upravljanja denarja. Pogosto gre za kombinacijo višjih življenjskih stroškov, kreditov, dragih nepremičnin, stroškov za otroke in pojava, ki ga strokovnjaki imenujejo "lifestyle inflation" oziroma življenjski slog, ki se širi skupaj z rastjo prihodkov.

Več denarja ne pomeni vedno več finančne varnosti

Marsikdo si predstavlja, da bodo finančne skrbi izginile, ko bo dosegel določeno plačo. Najprej se zdi dovolj 1.500 evrov, nato 2.000, kasneje 3.000 ali še več. Vendar se pogosto zgodi, da skupaj s prihodki rastejo tudi pričakovanja in poraba.

Veliko ljudi verjame, da bodo finančno varni, ko bodo zaslužili dovolj visoko plačo. V praksi pa je pogosto odločilno nekaj drugega: koliko od prihodkov jim vsak mesec ostane. Če se z rastjo prihodkov povečujejo tudi stroški, finančna varnost ne raste bistveno, čeprav je plača višja.
Veliko ljudi verjame, da bodo finančno varni, ko bodo zaslužili dovolj visoko plačo. V praksi pa je pogosto odločilno nekaj drugega: koliko od prihodkov jim vsak mesec ostane. Če se z rastjo prihodkov povečujejo tudi stroški, finančna varnost ne raste bistveno, čeprav je plača višja.FOTO: Adobe Stock

Forbes opozarja, da je življenjski slog eden največjih tihih uničevalcev dolgoročnega premoženja. Ko ljudje dobijo povišico, pogosto ne povečajo prihrankov, ampak nadgradijo življenje: večje stanovanje, dražji avto, pogostejša potovanja, naročnine, večerje v restavracijah in številne manjše stroške, ki se sčasoma močno seštejejo.

Navzven je takšno življenje lahko videti uspešno. Na družbenih omrežjih so vidne fotografije dopustov, prenovljenega doma ali novega avtomobila. Skrito pa ostaja dejstvo, da je velik del tega življenjskega sloga odvisen od naslednje plače.

Kaj si lahko privoščite z različnimi plačami v Sloveniji? Trije realni scenariji pokažejo, kam gre vaš denar – in zakaj ga pogosto zmanjka še pred koncem meseca.

Fenomen HENRY: veliko zaslužijo, a še niso bogati

CNBC opisuje pojav, ki ga v ZDA imenujejo HENRY oziroma High Earners, Not Rich Yet oziroma ljudje z visokimi prihodki, ki še niso premožni.

Gre za posameznike, ki na papirju zaslužijo veliko, vendar zaradi visokih življenjskih stroškov, dolgov in življenjskega sloga ne ustvarijo dovolj premoženja. Nekateri imajo visoke prihodke, a hkrati tudi visoke hipoteke, kredite za vozila, stroške zasebnega varstva otrok ali šolanja ter druge dolgoročne obveznosti.

Zaradi tega lahko oseba z nadpovprečno plačo občuti podobno finančno negotovost kot nekdo z bistveno nižjim dohodkom.

Veliko stroškov je povezanih predvsem z videzom uspeha.
Veliko stroškov je povezanih predvsem z videzom uspeha.FOTO: Adobe Stock

Zakaj občutek pomanjkanja ne izgine?

Po pojasnilih strokovnjakov, ki jih navaja CNBC, ljudje svoje finančno stanje pogosto ocenjujejo relativno. Ne primerjajo se s celotno družbo, ampak z ljudmi okoli sebe.

Če nekdo dela v okolju, kjer imajo sodelavci večje hiše, novejše avtomobile ali dražje počitnice, se lahko kljub visokemu dohodku počuti finančno manj uspešnega. S tem raste pritisk, da bi sledili življenjskemu slogu svoje okolice.

Psihologi opozarjajo, da se ljudje na višji standard hitro navadijo. Tisto, kar je bilo nekoč luksuz, kmalu postane običajno, nato pa se pojavijo nove želje in pričakovanja.

Kako prepoznati, da tudi sami živite od plače do plače?

Finančni svetovalci opozarjajo na nekaj pogostih znakov:

- Če bi vas večji nepričakovani strošek spravil v težave.

- Če večino mesecev ne uspete ničesar privarčevati.

- Če se ob koncu meseca zanašate na limit ali kreditno kartico.

- Če ste ob vsaki povišici hitro povečali tudi mesečne stroške.

- Če imate občutek, da zaslužite več kot nekoč, a niste finančno nič bolj sproščeni.

Pri tem ni odločilna višina plače, ampak razmerje med prihodki, stroški in prihranki.

Kaj priporočajo strokovnjaki?

Forbes in CNBC izpostavljata podobne nasvete. Namesto da bi ob višjih prihodkih povečali porabo, je smiselno del dodatnega zaslužka samodejno preusmeriti v varčevanje ali investiranje.

Nekdo z zmerno plačo, a dobrimi finančnimi navadami, lahko skozi leta zgradi več premoženja kot nekdo z visoko plačo in visokimi stroški.
Nekdo z zmerno plačo, a dobrimi finančnimi navadami, lahko skozi leta zgradi več premoženja kot nekdo z visoko plačo in visokimi stroški.FOTO: Adobe Stock

Pomembno je tudi redno spremljanje neto premoženja in ne zgolj plače. Plača namreč kaže, koliko zaslužite, premoženje pa, koliko vam dejansko ostane.

Strokovnjaki svetujejo, da si posameznik določi jasno predstavo o tem, kaj zanj pomeni finančna varnost. Brez tega se lahko znajde v nenehnem lovu za višjimi prihodki, ne da bi se njegov občutek finančne stabilnosti resnično izboljšal.

Uspeh ni vedno takšen, kot je videti

Visoki prihodki lahko ustvarijo vtis finančne brezskrbnosti, vendar številke kažejo, da to ni vedno res. Navzven uspešni ljudje se pogosto soočajo z enakimi skrbmi kot drugi: ali bo ostalo dovolj do naslednje plače, kako pokriti nepričakovan strošek in ali bodo uspeli dovolj privarčevati za prihodnost.

Prava finančna varnost zato ni nujno povezana z višino plače, temveč predvsem s tem, koliko denarja ostane tudi takrat, ko plača ne pride.

Viri: Cekin.si, CNBC, Forbes