Ko govorimo o visokih plačah v Evropi, se med prvimi državami običajno omenja Švica. Toda številke, ki na prvi pogled delujejo zelo visoke, pogosto ne povedo celotne zgodbe.
V državi, ki velja za eno najbogatejših na svetu, vse več zaposlenih opozarja, da visoki prihodki ne dohajajo več rasti življenjskih stroškov. Zaradi tega je Švicarska zveza sindikatov (SGB) sprožila pobudo za uvedbo zakonsko določene minimalne plače v višini 5.000 švicarskih frankov oziroma približno 5.400 evrov mesečno za kvalificirane delavce.
Plača, o kateri lahko večina Evropejcev le sanja, v Švici torej številnim zaposlenim ne omogoča več brezskrbnega življenja.
Tudi visoka plača ni več zagotovilo za finančno varnost
Predsednik sindikalne zveze Pierre-Yves Maillard opozarja, da poklicna izobrazba ne prinaša več takšne finančne varnosti kot nekoč. Po njegovih besedah številni zaposleni kljub rednemu delu težko vzdržujejo življenjski standard, ki je bil še pred leti samoumeven.

Po podatkih sindikata skoraj tretjina zaposlenih s srednješolsko strokovno izobrazbo prejema manj kot 5.000 frankov mesečno. Še bolj zgovoren je podatek, da jih 15 odstotkov zasluži manj kot 4.500 frankov oziroma okoli 4.860 evrov.
Zakaj so težave največje prav v Švici?
Razlog ni le višina plač, temveč predvsem izjemno visoki življenjski stroški. Stanovanja, zdravstveno zavarovanje, prehrana, prevoz in številne storitve so v Švici med najdražjimi v Evropi.
Zato številni delavci menijo, da uradni podatki o plačah ne odražajo dejanskega finančnega položaja gospodinjstev. Plača, ki bi v večini evropskih držav pomenila nadpovprečen življenjski standard, v švicarskih mestih pogosto zadostuje le za pokrivanje osnovnih stroškov.
Ženske so med najbolj prizadetimi
Sindikalna analiza kaže, da je položaj posebej zahteven za ženske. Kar vsaka tretja zaposlena ženska s strokovno izobrazbo zasluži manj kot 5.000 frankov mesečno. Nizke plače so najpogostejše v trgovini, gostinstvu, frizerski dejavnosti in predšolski vzgoji.
Vendar se s podobnimi težavami srečujejo tudi delavci v tradicionalno moških poklicih, kot so avtomehaniki in poklicni vozniki.
Razkorak med zaposlenimi se povečuje
Podatki sindikatov kažejo še en trend. Realna mediana plač delavcev s poklicno izobrazbo je od leta 2016 upadla za 2,1 odstotka. Medtem prihodki visoko izobraženih zaposlenih rastejo hitreje, zaradi česar se razlika med obema skupinama povečuje.
Sindikati zato menijo, da bi uvedba minimalne plače v višini 5.000 frankov izboljšala položaj številnih zaposlenih in prispevala k dvigu vrednosti poklicnega izobraževanja, ki ostaja eden od temeljev švicarskega gospodarstva.
Viri: Telegraf Biznis, Blick


















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV