Generacija 50+ odkriva nov način življenja: denar porabijo zase, a hkrati ne pozabijo na varno starost

Dolga desetletja je veljalo, da ljudje v srednjih in poznejših letih predvsem varčujejo, odplačujejo dolgove in skušajo čim več premoženja prenesti na naslednje generacije. Toda v številnih zahodnih državah se pojavlja nov trend. Generacija 50+, predvsem pripadniki generacije baby boom, vse pogosteje ugotavlja, da želi sadove svojega dela uživati sama. Denar namenjajo potovanjem, novim doživetjem, hobijem, kulturnim dogodkom in aktivnemu življenjskemu slogu.

V tujini se je za ta pojav celo uveljavil izraz SKI (Spending Kids' Inheritance) oziroma porabljanje dediščine otrok. Gre za miselnost, da ljudje po desetletjih dela ne želijo živeti pretirano skromno zgolj zato, da bi po smrti pustili več denarja dedičem. O tem trendu poročajo številni ameriški in britanski mediji, ki ugotavljajo, da starejše generacije vse bolj cenijo kakovost življenja v sedanjosti. Po poročanju medija USA Today, ki ga povzema več mednarodnih virov, mnogi upokojenci denar namenjajo predvsem potovanjem in izkušnjam, ki jih prej zaradi službenih in družinskih obveznosti niso mogli doživeti.

Po ugotovitvah The Guardian se je pogled na upokojitev v zadnjih desetletjih močno spremenil. Današnji starejši si želijo aktivnega življenja, potovanj, izobraževanja in novih izkušenj, ne pa zgolj pasivnega čakanja na starost. Generacija, ki je desetletja ustvarjala premoženje, zdaj vse pogosteje meni, da ima pravico del tega premoženja porabiti za lastno zadovoljstvo in dobro počutje.

Podobne ugotovitve navajajo tudi analitiki Bank of America. Njihovi podatki kažejo, da so gospodinjstva starejših generacij v zadnjih letih celo povečala potrošnjo hitreje kot mlajše generacije. To pomeni, da upokojenci in ljudje tik pred upokojitvijo niso več zgolj varčevalci, temveč pomembni potrošniki, ki spodbujajo gospodarsko aktivnost.

Čeprav je trend večje porabe med starejšimi vse izrazitejši, finančni strokovnjaki opozarjajo, da popolna opustitev varčevanja ni dobra ideja. Kot piše The Guardian, številni ljudje v prvih letih upokojitve porabijo več denarja kot pozneje, saj so še aktivni, zdravi in želijo čim več potovati. Prav zato je pomembno, da že pred upokojitvijo dobro ocenijo svoje prihodnje stroške.

Strokovnjaki poudarjajo, da življenjska doba narašča. Marsikdo bo po upokojitvi živel še 20 ali celo 30 let. To pomeni, da mora denar zadostovati za daljše obdobje, kot si mnogi predstavljajo. Nepričakovani zdravstveni stroški, pomoč družinskim članom ali inflacija lahko hitro zmanjšajo prihranke.

Prav zato se med ljudmi po 50. letu uveljavlja še ena filozofija. Ne gre več za izbiro med popolnim odrekanjem ali brezskrbnim zapravljanjem, temveč za iskanje ravnotežja. Del denarja namenijo uživanju danes, drugi del pa pustijo za finančno varnost v poznejših letih.

Po podatkih raziskav, ki jih povzema CNBC, številni ljudje pri petdesetih letih ugotovijo, da se bliža čas, ko bodo morali živeti od prihrankov. Zato začnejo bolj premišljeno načrtovati porabo, varčevanje in naložbe. Cilj ni nujno kopičenje čim večjega premoženja, temveč dovolj denarja za mirno, samostojno in kakovostno starost.

Trend, ki ga opazujejo v ZDA, Veliki Britaniji in drugih razvitih državah, postaja vse bolj aktualen tudi drugod. Ljudje po 50. letu želijo ostati aktivni, potovati, obiskovati dogodke in preizkušati nove stvari. Hkrati pa se zavedajo, da finančna neodvisnost ostaja ključna.

Morda je največja sprememba prav v miselnosti. Namesto vprašanja, koliko denarja bom zapustil otrokom, si vse več ljudi zastavlja vprašanje, kako lahko s svojim denarjem živim kakovostno, hkrati pa ostanem finančno varen. In prav v tem ravnotežju mnogi vidijo novo definicijo uspešne starosti.

Viri: USA Today, The Guardian, CNBC