Imajo visoko plačo, a so vseeno padli v to finančno past

Velja prepričanje, da ljudje z visokimi prihodki nimajo težav z denarjem. Toda finančni svetovalci opozarjajo, da dobra plača še ne pomeni nujno tudi velikega premoženja. Celo nasprotno. Prav pri najbolje plačanih zaposlenih se pogosto pojavljajo napake, ki dolgoročno zmanjšujejo njihovo finančno varnost.

Strokovnjaki poudarjajo, da razlika med visokim dohodkom in dejanskim bogastvom ni v višini plače, temveč v tem, koliko denarja posameznik ohrani, prihrani in investira.

Ena najpogostejših napak je tako imenovana inflacija življenjskega sloga. Ko prihodki rastejo, se povečujejo tudi izdatki. Večje stanovanje, dražji avtomobil, več potovanj in višji življenjski standard postopoma postanejo nekaj samoumevnega. Posledica je, da na koncu meseca ostane presenetljivo malo denarja za ustvarjanje premoženja.

Po ugotovitvah finančnih strokovnjakov številni visoko plačani zaposleni sicer zaslužijo bistveno nad povprečjem, a ker se njihovi stroški povečujejo skupaj s prihodki, nimajo občutno več prihrankov kot ljudje z nižjimi prihodki.

Visok dohodek ustvarja občutek varnosti. Prav zato nekateri pozabijo, da bi morali z višjo plačo povečevati tudi delež varčevanja. Finančni svetovalci opozarjajo, da mnogi varčujejo približno enak odstotek prihodkov kot povprečno gospodinjstvo, čeprav bi si lahko privoščili bistveno več.

Vprašanje ni le, koliko zaslužite, temveč kolikšen delež prihodkov redno namenjate za prihodnost. Pri tem ima ključno vlogo tudi učinek obrestno-obrestnega računa, ki se pokaže šele po desetletjih.

Obdobje visokih obrestnih mer je znova opozorilo na napako, ki jo delajo številni premožnejši posamezniki: velike vsote denarja puščajo na transakcijskih računih, kjer skoraj ne ustvarjajo donosa. Dolgoročno lahko inflacija precej zmanjša vrednost takšnih prihrankov.

Strokovnjaki zato priporočajo, da del sredstev ostane namenjen varnostni rezervi, presežek pa se smiselno razporedi med varčevanje in naložbe.

Še ena pogosta napaka je čakanje na "pravi trenutek". Mnogi vlagatelji odlašajo z vlaganjem, ker pričakujejo padec trgov ali boljšo priložnost. Toda finančni strokovnjaki opozarjajo, da je dolgoročno praviloma pomembnejši čas na trgu kot ugibanje, kdaj vstopiti.

Tudi izkušeni vlagatelji redko uspešno napovedujejo kratkoročna gibanja trgov, zato lahko pretirano taktiziranje pomeni zamujene priložnosti za rast premoženja.

Ljudje z višjimi prihodki imajo pogosto več različnih virov zaslužka, od bonusov in dividend do prihodkov iz oddajanja nepremičnin ali naložb. Prav zato je davčno načrtovanje pomemben del osebnih financ. Številni pa se z njim začnejo ukvarjati šele ob oddaji davčne napovedi, ko je večina odločitev že sprejeta.

Po ocenah strokovnjakov lahko pravočasno načrtovanje pomembno vpliva na dolgoročno ohranjanje premoženja.

Morda največja zmota je prepričanje, da bo visoka plača sama od sebe rešila vse finančne izzive. Finančni svetovalci opozarjajo, da številni posamezniki z nadpovprečnimi prihodki prepozno ugotovijo, da bogastvo ne nastane iz višine plače, ampak iz navad, ki jih razvijamo skozi leta.

Zato med najpomembnejšimi finančnimi navadami še naprej ostajajo redno varčevanje, nadzor nad življenjskimi stroški, dolgoročno vlaganje in premišljeno načrtovanje. Prav te navade pogosto ločijo ljudi z visokimi prihodki od ljudi, ki so dejansko finančno neodvisni.

Viri: Forbes, CNBC, Fidelity Investments, Forbes Finance Council