Gospodinjstva bi morala imeti doma nekaj gotovine, da bi lahko v kriznih razmerah plačevala nujne stroške, kaže analiza štirih večjih kriznih dogodkov v Evropi, med katerimi sta tudi pandemija in ruska invazija na Ukrajino leta 2022, poroča spletna stran CNN.
Raziskava, ki jo je v sredo objavila Evropska centralna banka, je pokazala, da se je v Evropi med vsako krizo povečalo povpraševanje potrošnikov po bankovcih. "Fizična valuta ponuja izrazito psihološko in praktično korist," navaja študija, katere naslov javnost poziva, "naj ohrani mirno kri in ima pri sebi gotovino".
"Ugotovitve podpirajo vse večje zavedanje organov, da je gotovina ključni element nacionalne pripravljenosti na krizne razmere," pišejo raziskovalci.
Na primer, uradi na Nizozemskem, v Avstriji in na Finskem priporočajo, da gospodinjstva doma hranijo med 70 in 100 evrov na osebo, ali dovolj, da pokrijejo osnovne potrebe za približno 72 ur.
Na Švedskem priporočajo, da imate dovolj gotovine za plačilo stvari, kot so hrana, zdravila in gorivo, za vsaj en teden. "Izračunajte skupne stroške za vsaj en teden teh stvari za vašo družino. Hranite gotovino doma, v manjših apoenih, za namene nakupov, če bi bile digitalne plačilne možnosti prekinjene," pravi uradni nasvet.
Zakaj so bankovci tako privlačni?
V študiji Evropske centralne banke je pojasnjeno, zakaj so bankovci tako privlačni: v trenutkih akutnega stresa javnost gotovino vidi kot zanesljivo sredstvo za shranjevanje vrednosti in odporno plačilno sredstvo.
Druga takšna kriza je izbruhnila aprila letos, ko je obsežna prekinitev oskrbe z električno energijo v Španiji in na Portugalskem prizadela plačilne terminale in prisilila številne trgovine, da so sprejemale le gotovinska plačila.
"Gotovina zagotavlja bistveno rezervo – rezervno kolo – za plačilni sistem," pišejo avtorji študije, poroča CNN. "Ta rezerva je bistvena za vsak sistem, saj noben sistem ni nezmotljiv," dodajajo.
Kopičenje gotovine
V času pandemije so Evropejci zaradi dolgotrajne negotovosti, tudi glede svojih prihodnjih dohodkov, trajno kopičili gotovino, ugotavljajo avtorji študije.
Invazija na Ukrajino pa je v polnem obsegu sprožila porast povpraševanja po gotovini, ki se je koncentriralo v državah, ki mejijo na Ukrajino ali Rusijo. "To kaže, da so se ljudje odzvali na povečano bližino potencialnih motenj z zbiranjem prenosljive likvidnosti," pišejo raziskovalci.
V zadnjih letih je bila priprava Evropejcev na morebitne krize, kot je vojna, ena od prednostnih nalog oblasti.
Marca je Evropska komisija izdala smernice, v katerih je navedla, da bi morali imeti državljani Evropske unije na zalogi dovolj hrane in drugih nujnih potrebščin, da bi v primeru krize lahko preživeli vsaj 72 ur. V 18-stranskem dokumentu je navedeno, da se Evropa sooča z novo, bolj mračno realnostjo, pri čemer so kot pomembni dejavniki navedeni vojna v Ukrajini, sabotaža kritične infrastrukture in kibernetska vojna.
Lani sta Švedska in Finska posodobili navodila za svoje državljane o tem, kako preživeti vojno. Brošure, ki so bile razdeljene gospodinjstvom, so vsebovale tudi navodila o tem, kako se pripraviti na izpade komunikacij, prekinitve električne energije in ekstremne vremenske razmere. Nasveti so segali od zaloge ustekleničene vode in sanitarnih izdelkov do gojenja užitnih živil doma.
Vir: CNN
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV