Če ljudi vprašate, ali se imajo za bogate, boste redko slišali pritrdilen odgovor. Večina se uvršča nekam v sredino, ne glede na to, koliko zaslužijo. Toda nova raziskava kaže, da je predstava o lastnem finančnem položaju pogosto precej drugačna od dejanskega.

Ekonomista Judith Niehues in Maximilian Stockhausen z nemškega Instituta nemškega gospodarstva (IW Köln) sta analizirala podatke o prihodkih in življenjskem standardu v Nemčiji ter izračunala, kdo sodi med revnejše, kdo v srednji razred in kdo med najpremožnejše prebivalce države.

Rezultati kažejo, da je bil leta 2024 samski posameznik z več kot 6.050 evri neto mesečnih prihodkov že med štirimi odstotki prebivalcev z najvišjimi dohodki.

Kje je meja?

Kje je meja med srednjim razredom in bogastvom?
Kje je meja med srednjim razredom in bogastvom?FOTO: Shutterstock

Po metodologiji raziskave je samska oseba v Nemčiji veljala za relativno revno, če je mesečno prejemala manj kot 1.450 evrov neto. Tisti s prihodki med 1.940 in 3.630 evri neto na mesec pa so spadali v jedro srednjega razreda.

To pomeni, da je posameznik s 3.500 evri neto mesečnega prihodka še vedno del srednjega razreda, čeprav bi marsikdo ob takšni plači predvideval drugače. Šele pri prihodkih nad 6.050 evrov neto na mesec govorimo o relativnem bogastvu.

Zakaj se ljudje pogosto vidijo drugače?

To je morda najbolj zanimiv del raziskave.

Avtorji ugotavljajo, da se ljudje ne primerjajo s celotno družbo, ampak predvsem s sodelavci, prijatelji in sosedi. Zaradi tega ima veliko ljudi občutek, da je bogatejši vedno nekdo drug.

Kot je poudarila Judith Niehues, je takšno razmišljanje razumljivo, vendar lahko ustvarja napačno predstavo o lastnem položaju.

Najbolje živijo pari brez otrok

Finančni izračuni
Finančni izračuniFOTO: Shutterstock

Raziskava je pokazala tudi precejšnje razlike med gospodinjstvi.

Par brez otrok med relativno bogate spada, če skupaj zasluži več kot 9.070 evrov neto mesečno. Pri paru z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, pa se meja bogastva dvigne na približno 12.700 evrov neto mesečno.

Razlog je preprost. Več članov gospodinjstva pomeni višje življenjske stroške, čeprav ne naraščajo sorazmerno s številom oseb. Raziskovalci uporabljajo metodologijo, ki upošteva tako imenovane ekonomije skupnega gospodinjstva, saj si družinski člani delijo številne stroške bivanja.

Fakultetna diploma še vedno prinaša prednost

Podatki kažejo tudi povezavo med izobrazbo in prihodki.

Osebe z univerzitetno izobrazbo so imele mediani neto dohodek okoli 3.140 evrov mesečno, kar jih že uvršča v zgornjo tretjino prebivalstva. Več kot dve tretjini ljudi, ki sodijo med relativno bogate, ima visokošolsko izobrazbo.

Med njimi jih več kot 70 odstotkov živi v lastni hiši ali stanovanju.

Najbolj ranljivi ostajajo samski

Raziskava posebej izpostavlja samske osebe. Njihov mediani neto dohodek znaša 1.950 evrov na mesec, skoraj tretjina pa jih živi v tveganju revščine. Podobno velja tudi za upokojence, ki živijo sami, saj jih je okoli 30 odstotkov izpostavljenih tveganju revščine.

To potrjuje ugotovitve številnih evropskih raziskav: finančna varnost ni odvisna zgolj od višine prihodkov, temveč tudi od načina življenja, velikosti gospodinjstva in stroškov, ki jih mora posameznik pokrivati sam.

Viri: Klix