Otrok se v šoli dolgočasi? Iskanje rešitev za motivacijo

Veliko otrok se v šoli sooča z dolgčasom, kar je lahko za starše in učitelje precejšen izziv. Ko otrok reče, da mu je v šoli dolgčas, se za tem lahko skriva pomanjkanje izzivov, občutek nepovezanosti z gradivom ali pa preprosto preobremenjenost. Strokovnjaki poudarjajo, da je nujno ugotoviti pravi vzrok, saj ni vsak dolgčas enak. Včasih je gradivo za otroka prelahko, spet drugič pa morda sploh ne razume, zakaj se nekaj uči. Aktivno sodelovanje med šolo in družino je prvi korak k temu, da otroku pomagamo najti motivacijo. Praktične rešitve vključujejo prilagoditev nalog ali iskanje novih načinov za predstavitev snovi, ki so bližje otrokovim interesom, poroča stran Index.

Otroci, ki so hitrejši od svojih sošolcev, se v šoli pogosto pritožujejo čez dolgčas. Če otrok hitro razume navodila in konča naloge, preostanek časa pa ne ve, kaj bi počel, hitro izgubi zanimanje za pouk. Starši včasih mislijo, da je otrok len, ker ne preverja svojih nalog ali jih piše neurejeno, vendar gre pogosto le za to, da mu je vsebina preveč preprosta. Takšni učenci potrebujejo dodatno spodbudo ali zahtevnejše naloge, ki jih bodo zares pritegnile. Pomembno je vedeti, da bistri otroci potrebujejo motivacijo, ki ni le ocena, temveč občutek, da so se naučili nekaj novega in koristnega.

Včasih razlog za dolgčas sploh ni v šolskih klopeh, ampak v tem, kako se otrok počuti v svoji koži. Če se doma dogajajo težke stvari, se otrok v šoli težko zbere. Takrat se mu zdi gradivo nepomembno, vse skupaj pa opiše z besedo 'brezveze'. Težave z zbranostjo so lahko tudi znak motnje ADHD ali pa težav s samopodobo. Če se otrok v razredu ne počuti sprejetega ali nima dobrega odnosa z učiteljem, bo šolo hitro začel zavračati. Pomembno je razumeti, da otrokov 'dolgočasim se' včasih pomeni 'ne počutim se varnega' ali 'nihče me ne razume'. Izgradnja pozitivnih odnosov v šoli je zato prav tako pomembna kot samo učenje.

Prvi korak, da pomagate otroku, je odkrit pogovor, poroča stran Index. Vprašajte ga, kateri del šolskega dneva mu je bil naporen in kateri del morda celo malo zanimiv. Namesto da se jezite zaradi slabše volje, ga raje prosite, naj vam pove, kaj bi sam naredil drugače, če bi bil učitelj. Ko enkrat razumete, kje tiči težava, se pogovorite še z učiteljem. Skupno iskanje rešitev, kot je delo v mirnejšem prostoru ali uporaba različnih učnih pripomočkov, lahko naredi čudeže. Včasih otrok potrebuje le malo drugačen pristop, na primer več praktičnih primerov ali več gibanja. Bodite ustvarjalni in verjemite svojemu otroku, ko vam potoži, da se ne počuti dobro.