Niti višja plača jih ne reši: zakaj nekateri nikoli nimajo nič prihrankov

Mnogi so prepričani, da bi njihove finančne težave izginile, če bi zaslužili nekaj sto evrov več na mesec. Toda številni primeri kažejo, da to ni vedno res. Po podatkih in analizah, ki jih objavljata CNBC in Business Insider, tudi ljudje z nadpovprečnimi dohodki pogosto živijo od plače do plače in konec meseca nimajo skoraj nič prihrankov.

Finančni strokovnjaki opozarjajo, da razlog pogosto ni zgolj višina prihodkov, temveč način razmišljanja o denarju. Na naše finančne odločitve namreč vplivajo psihologija, družbeni pritiski, navade in čustva. O tem, zakaj vam zmanjka tudi pri dobri plači, smo na Cekin.si že poročali. 

1. Višja plača pogosto pomeni tudi višjo porabo

Eden najpogostejših razlogov je pojav, ki ga strokovnjaki imenujejo lifestyle creep oziroma inflacija življenjskega sloga.

Ko posameznik dobi povišico ali bolje plačano službo, se pogosto ne odloči za več varčevanja, ampak za višje izdatke. Boljše stanovanje, dražji avtomobil, več naročnin, pogostejše restavracije in dražji dopusti hitro postanejo nova normalnost. Business Insider opozarja, da ljudje pogosto sploh ne opazijo, kako se njihovi mesečni stroški počasi povečujejo. 

CNBC poroča, da zato tudi številni ljudje s šestmestnimi letnimi prihodki živijo podobno napeto kot tisti z bistveno nižjimi plačami. 

2. Občutek, da si nekaj zaslužimo

Psihologi ugotavljajo, da ljudje pogosto povezujejo finančni uspeh z nagrado.

Ko dobijo napredovanje, višjo plačo ali bonus, si začnejo govoriti: To sem si prislužil. Klinična psihologinja Sabrina Romanoff je za CNBC pojasnila, da si mnogi postavijo določene mejnike – ko dosežejo določeno starost, položaj ali plačo, menijo, da si končno zaslužijo življenje, o katerem so dolgo sanjali. 

Težava je, da se standard hitro premakne. Tisto, kar je bilo nekoč luksuz, kmalu postane samoumevno. In kaj kmalu se znova prebudi občutek, da je vaša plača prenizka. 

3. Nakupovanje kot zdravilo za stres

Denar in čustva so tesno povezani.

Številne raziskave s področja vedenjske ekonomije kažejo, da ljudje pogosto trošijo zaradi stresa, tesnobe, dolgčasa ali želje po hitrem občutku zadovoljstva. Impulzivni nakupi sprožijo občutek ugodja, vendar je ta običajno kratkotrajen. 

Finančna terapevtka Jaelyn Vickery je za CNBC opozorila, da ljudje pogosto posegajo po potrošnji kot odzivu na neprijetna čustva. Namesto da bi reševali izvor težave, si začasno izboljšajo razpoloženje z nakupovanjem. 

4. Pritisk družbenih omrežij

Nikoli v zgodovini ljudje niso bili tako izpostavljeni življenjem drugih kot danes.

Na Instagramu, TikToku in drugih omrežjih vsak dan gledamo fotografije prestižnih potovanj, novih avtomobilov, prenovljenih stanovanj in luksuznih večerij. To ustvarja občutek, da vsi živijo bolje od nas.

Strokovnjaki opozarjajo, da primerjanje z drugimi spodbuja dodatno porabo, saj želimo dohiteti življenjski slog, ki ga vidimo na spletu – četudi je pogosto olepšan ali nerealen.

5. Ne vedo, kam denar sploh odteka

Morda najbolj presenetljiv razlog je preprost: marsikdo ne spremlja svojih stroškov.

Po ugotovitvah Business Insiderja se življenjski slog pogosto draži po majhnih korakih. Ena naročnina, nekaj dostav hrane, dražji telefon, nekoliko dražji dopust – posamezni stroški se zdijo majhni, skupaj pa ustvarijo velik mesečni izdatek. 

Finančni svetovalci zato redno poudarjajo, da je pregled porabe eden najhitrejših načinov za izboljšanje osebnih financ. Šele ko človek vidi, kam denar dejansko odteka, lahko začne spreminjati navade. 

Pomembno je poudariti, da vsi, ki živijo od plače do plače, ne trošijo preveč. CNBC opozarja, da številne družine zaradi visokih življenjskih stroškov, stanovanjskih izdatkov, hrane in drugih nujnih potrebščin preprosto nimajo dovolj prostora za varčevanje.

Toda pri delu prebivalstva težava ni v prihodkih, ampak v tem, da se poraba povečuje skupaj z dohodki.

Prav zato finančni strokovnjaki pogosto ponavljajo preprosto pravilo: bogastvo ni odvisno le od tega, koliko zaslužite, temveč tudi od tega, koliko vam ob koncu meseca ostane.

Viri: CNBC, Business Insider, CNBC Make It, Investopedia