Že 47 let živi od socialne pomoči: Ko več kot 12 let ne zapustiš stanovanja, sploh ne moreš delati

V Nemčiji se povečuje število ljudi, ki za preživetje potrebujejo socialno pomoč. Podatki kažejo, da je bilo konec leta 2024 že okoli 1,26 milijona prejemnikov osnovne socialne pomoči, kar je za 4,1 odstotka več kot leto prej. Mnogi izmed njih, kot 47-letna Alrun Z. iz Lüdenscheida, živijo na samem robu preživetja. Alrun Z. je za nemške medije pojasnila, da je njena finančna situacija zelo slaba, saj vsakršen nepričakovan strošek povzroči velik problem in močno oteži že tako omejen vsakdanjik. Njeno življenje, skupaj z življenjem drugih prejemnikov, razkriva resnično ceno življenja pod pragom dostojanstva in opozarja na pomanjkljivosti sistema, ki ne zagotavlja zadostnih sredstev za osnovne življenjske potrebe tistih, ki pomoč resnično potrebujejo, poročata Fenix in Telegraf Biznis. 

Alrun Z. prejema socialno pomoč že izjemnih 47 let, od leta 1979. Danes je popolnoma delovno nezmožna zaradi diagnosticirane posttravmatske stresne motnje in depresije. Kot je dejala, že dvanajst in pol let skoraj ni izstopila iz svojega stanovanja. "Če ne greš ven iz stanovanja, ne moreš delati," je dejala in tako skušala razložiti, zakaj je nezmožna za delo. Zdravstvene težave, s katerimi se sooča, so pomemben dejavnik pri izločitvi iz trga dela. Omenjena portala poročata, da v Nemčiji približno 522.000 ljudi prejema socialno pomoč prav zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, saj jih podobne psihične ali fizične omejitve preprečujejo pri iskanju zaposlitve in jim otežujejo normalno življenje.

Alrun Z. prejema mesečno 563 evrov za svoje osnovne življenjske stroške. Socialna služba plačuje njeno najemnino in zdravstveno zavarovanje. Od teh 563 evrov mora približno 200 evrov nameniti za fiksne stroške, vključno z elektriko, telefonom in internetom. Tako ji za hrano, zdravila in gospodinjske potrebščine ostane samo 363 evrov. Posebej kritični so računi za elektriko, ki jo plačuje 58 evrov. 

Ključna nepravičnost, na katero opozarja Alrun, je razlika med osnovno socialno pomočjo in državljanskim dodatkom. Prejemniki državljanskega dodatka (Bürgergeld) lahko namreč zaslužijo dodatnih 100 evrov na mesec, ne da bi jim bil prejemek zmanjšan, medtem ko Alrun kot prejemnica socialne pomoči takšne možnosti nima. To ji preprečuje izboljšanje njene finančne situacije. 

Administrativne obveznosti so dodatno breme: najmanj enkrat letno mora oddati bančne izpiske, potrdila o najemnini in zavarovanju. Alrun potrjuje, da ji pri tej zapleteni administraciji pomaga zakonska skrbnica, saj bi bila sicer skorajda nemočna. Obenem opaža, da v manjših mestih primanjkuje svetovalnic, kar povečuje občutek osamljenosti prejemnikov pomoči.

Osnovne stroške ves čas prilagaja. Najbolj kritični pa so trenutki, ko se zgodijo nepričakovani stroški. Ti primeri nazorno kažejo, kako socialna pomoč, ki naj bi pokrivala osnovne potrebe, ne omogoča nikakršnih nepričakovanih stroškov, kar ljudi, kot je Alrun, pušča v stalni negotovosti in strahu.

Pričevanje Alrun Z. je pomemben pokazatelj, kako tanka je ločnica med preživetjem na eksistenčnem minimumu in revščino. Nima možnosti varčevanja in tako nima finančne varnosti, saj vsako nepredvideno povečanje stroškov privede do dodatnih odrekanj. To kaže na neskladje med uradno določenimi zneski socialne pomoči in realnimi stroški življenja. Alrunin up je, da bo njena zgodba pripeljala do sprememb. Želi, da bi politični akterji resneje pristopili k razumevanju in reševanju stvarnih življenjskih razmer ljudi, ki so odvisni od socialne pomoči, in presegli zgolj teoretične izračune minimalnih potreb.

Vir: Telegraf Biznis, Fenix