Kakšna bo Evropa po koncu krize?

Začetek tega leta je bil za evropske trge precej miren, kar je bila predvsem posledica denarne pomoči evropskim bankam od Evropske centralne banke (ECB) v obliki poceni triletnih posojil (triletni LTRO) v skupni vrednosti več kot trilijon evrov.
Kljub temu naj bi se bruto družbeni proizvod (BDP) evrskega območja na letni ravni letos zmanjšal za pričakovane 0,3 odstotka, pri čemer največji upad pričakujemo v prvi polovici leta, medtem ko naj bi bilo v drugi polovici gibanje BPD rahlo pozitivno. Negativno gospodarsko rast naj bi tako imeli Grčija, Španija, Belgija, Italija, Ciper, Slovenija, Madžarska, Portugalska in Nizozemska. Največji upad pričakujejo v Grčiji in na Portugalskem, v Estoniji, Španiji, Italiji in na Nizozemskem.

Največji upad BDP in zaposlovanja na jugu celine

Čeprav se je v recesiji znašlo celotno območje evra, so razmere precej slabše v južni kot severni Evropi. Podobna delitev na južni in severni del celine se kaže tudi pri kazalniku brezposelnosti, ki je z več kot 20 odstotki največja težava v Grčiji in Španiji. Zdajšnja kriza vzbuja skrb zlasti pri mladih ljudeh in prvih iskalcih zaposlitve.

Varčevalnim ukrepom mora slediti program spodbujanja gospodarstva

ECB je letos s svojimi ukrepi uspelo pomiriti paniko na finančnih trgih, saj je Mario Draghi poskrbel za zadosten obseg dolgoročnega financiranja evropskih bank po ugodno nizkih obrestnih merah. S tem so evropski politiki dobili nujno potreben čas za iskanje in uveljavitev potrebne rešitve za trajno znižanje finančnega tveganja in vnovično spodbudo gospodarske aktivnosti. Vendar pa je v tem času po vsej Evropi v ospredju iskanje soglasja za izvedbo strogih varčevalnih reform, ki jim nasprotujejo javnosti skoraj vseh držav. Jasno je namreč, da mora varčevalnim ukrepom slediti program za večjo gospodarsko aktivnost, ki bo evropskim finančnim trgom prinesel potreben zagon. Tukaj se skriva največji izziv: obrobne evropske države potrebujejo rast. Ker programi varčevanja in strukturne reforme zmanjšujejo domače povpraševanje, je potrebno povečanje zunanjega povpraševanja. Za to pa je treba izboljšati konkurenčnost, kar predvsem pomeni znižanje stroškov dela in vnovičen pritisk nezadovoljnih delavcev.

Naložbene stave za evropsko prebuditev in proti tej

Za in verjetno tudi pred nami je eno najbolj dinamičnih obdobij za vlaganje na kapitalske trge v njihovi celotni zgodovini. Nihanja zaradi evropske dolžniške krize so povzročila beg vlagateljev v varnejše naložbe. Od leta 2008 so številni vlagatelji zaslužili s stavami proti Evropi, toda zdaj nekateri skladi menijo, da lahko zaslužijo še več, če postanejo optimistični in stavijo na okrevanje nekaterih prizadetih držav. Povprečna vrednotenja delnic izdajateljev z evrskega območja so namreč še vedno precej pod zgodovinskim povprečjem kazalca P/E in so zato zelo ugodno vrednotena. Analitiki in upravljavci skladov torej že vidijo naložbene priložnosti na evrskem območju, čeprav se je to znašlo v recesiji in za zdaj ne ponuja sistemske rešitve krize. Upravljavcem se kot privlačne naložbe v tem hipu zdijo na primer evropski finančni sektor ali državni dolžniški papirji nekaterih zadolženih članic evrskega območja.

Pozitivnega naložbenega razpoloženja ne bo brez sistemskih rešitev evrskega območja

Vendar pa bo za dosego trajno ugodnega naložbenega ozračja nujno potrebna rešitev dolžniške krize in stabilizacija evrskega območja. Zato je nujno treba rešiti predvsem dolžniške težave Grčije, Španije, Irske in Portugalske. Natančno je treba opredeliti vlogo mehanizmov za zagotavljanje stabilnosti in natančno določiti način izdajanja in odkupa državnih obveznic. Še prej pa je treba uvesti varčevalne programe, ki bi upoštevali potrebno rast.
V zvezi s kohezivnostjo evrskega območja verjamemo, da bodo zdajšnje težave izboljšale vezi med članicami. Nujno potrebna je namreč integracija evrskega območja, tako fiskalno kot monetarno, sicer bo Evropa izgubila svojo vlogo v svetovnem gospodarstvu, kar bodo izkoristile ZDA in Kitajska.

Vir: www.vzajemci.com/2012