STPŠ Trbovlje med 50 najboljših na svetu - od rudarjenja premoga do rudarjenja podatkov

Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje (STPŠ Trbovlje) se je letos uvrstila med 50 najboljših šol na svetu v okviru prve izvedbe izbora Global Schools Prize 2026, hkrati pa tudi med pet najboljših v kategoriji preobrazbe z umetno inteligenco (AI Transformation). Med skoraj 3.000 prijavami in nominacijami iz 113 držav je bila edina slovenska šola, ki se je prebila med finaliste.

Za dosežkom, ki odpira vrata v mednarodna partnerstva in globalno mrežo najinovativnejših izobraževalnih ustanov, ni en sam projekt ali posamična inovacija, temveč večletno sistematično delo na področju umetne inteligence. Šola razvija dijake-inovatorje, povezuje tehnološko znanje z odgovornostjo, etiko in ustvarjalnostjo ter zagovarja prepričanje, da mladi ne smejo biti zgolj uporabniki tehnologije, temveč njeni soustvarjalci.

Pomemben del uspešne zgodbe je tudi dr. Uroš Ocepek – dr. UKI, učitelj matematike in strokovnih modulov s področja računalništva, ki se je leta 2023 uvrstil med 50 najboljših učiteljev na svetu v okviru izbora Global Teacher Prize. Njegovo delo je prispevalo, da je STPŠ Trbovlje že leta 2018 kot prva slovenska šola vizionarsko uvedla umetno inteligenco v redni izobraževalni program. Danes razvijajo mednarodno prepoznane projekte in inovacije, pri čemer na vsakem koraku v ospredju postavljajo dijake.

Z velikim ponosom in hvaležnostjo. Med skoraj 3.000 prijavami in nominacijami iz 113 držav se je naša šola uvrstila med 50 najboljših na svetu in med pet najboljših v kategoriji UI preobrazbe. Za majhno šolo iz Zasavja, regije, ki je po zaprtju rudnika iskala novo identiteto, je to potrditev, da je pot iz rudarjenja premoga v rudarjenje podatkov prava.

Ko sem izvedel za uvrstitev, sem najprej pomislil na svoje dijake. Vse, kar je svet prepoznal, so v resnici njihovi projekti, njihove ure dela in skupnega pouka. Predvsem pa cenim njihov pogum, da so se kot najstniki lotili projektov s področja umetne inteligence, ko je v slovenskih šolah še skoraj nihče ni poučeval. Pomislil sem tudi na leto 2023, ko sem se sam uvrstil med TOP 50 učiteljev sveta na Global Teacher Prize. Takrat je bilo priznanje osebno, tokrat pripada celotni šoli. Seveda pa sem takoj po prejeti novici kontaktiral ravnateljico.

Izjemen. Dijaki so bili navdušeni, ker so na seznamu finalistov videli šole z vsega sveta in razumeli, da so tudi sami del te zgodbe. Marsikateri od njih je nagrajeni inovator, nekateri so postali najmlajši inovatorji v zgodovini Slovenije, zato priznanje doživljajo zelo osebno, saj so konkretno pripomogli k udejanjanju vizije šole. Kolegi in vodstvo so uvrstitev sprejeli kot potrditev desetletnega skupnega dela.

Najprej pomeni mednarodno verodostojnost: neodvisna globalna komisija fundacije Varkey je potrdila, da je naš model sistemske integracije umetne inteligence med najboljšimi na svetu. Posebej dragoceno je, da gre za kategorijo UI preobrazbe, torej za jedro tega, kar počnemo od leta 2018.

V praksi pa to pomeni tudi konkretne priložnosti: vseh 50 šol je prejelo značko Global Schools Prize in se vključuje v mrežo Global Schools Network, ki odpira dostop do partnerstev, strokovnega razvoja in mednarodnega sodelovanja z vodilnimi institucijami. Za naše dijake to pomeni, da njihovo spričevalo in njihovi projekti nosijo pečat šole, ki je globalno prepoznana. Nadejamo pa se tudi mreženja in povezovanja v projekte.

Prelomno je bilo prav leto 2018, ko smo kot prva slovenska šola v redni program Tehnik računalništva uvedli strokovni modul "Uvod v umetno inteligenco" kot del odprtega kurikula. Takrat je bila to drzna poteza, danes pa je jasno, da je bila vizionarska. Priznam, da poboža dušo.

Korenine pa segajo še dlje: leta 2015 je dijak Amon Stopinšek z inovacijo tRSiCA postal prvi slovenski srednješolec, ki je za inovacijo prejel priznanje Zasavske gospodarske zbornice. Od leta 2018 do danes smo razvili 11 nagrajenih inovacij s področja umetne inteligence, vpis pa je zrasel s približno 290 na 460 dijakov iz 13 občin.

V zadnjih letih smo se osredinili tudi na etično in odgovorno rabo umetne inteligence, skladno z evropskim Aktom o umetni inteligenci, ter na pedagoške pristope, ki v središče postavljajo človeka in ne tehnologije.

Težko izbiram, ker vsaka inovacija nosi svojo zgodbo. Izpostavil pa bi tri.

KemBitja, didaktične kemijske karte, ustvarjene z generativno umetno inteligenco, so prejele Krkino nagrado in zlato priznanje na državni ravni, sodelujoči dijaki pa so postali najmlajši uradno priznani inovatorji v zgodovini Slovenije.

MR Pingvini proti Pasozavrom je igra mešane resničnosti za preventivo pred psihoaktivnimi snovmi, ki temelji na resni znanstveni podlagi, analizi odpadnih voda in anketi med več kot 500 srednješolci. Pokaže, da znajo naši dijaki tehnologijo postaviti v službo zdravja in skupnosti.

In ChemixCoder, vizualno programsko orodje, s katerim se uporabnik ob reševanju kemijskih izzivov uči osnov programiranja.

Skupna nit vseh projektov je ista: dijaki niso uporabniki tehnologije, ampak njeni ustvarjalci.

Tri stvari.

Prvič, sistemskost: umetna inteligenca pri nas ni krožek ali enkratni projekt, ampak redni del pouka. Udejanjili smo ga prek odprtega kurikula z jasno strukturo znanj, od podatkovnih zbirk in strojnega učenja do etičnega razvoja programskih in spletnih rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Drugič, pot do uradno priznanega inovatorstva: dijak lahko pri nas svojo idejo pripelje do uradno priznane inovacije z nagradami Gospodarske zbornice, raziskovalnimi nalogami in Krkinimi nagradami. 12 naših dijakov ima status inovatorja na področju umetne inteligence.

In tretjič, oder: na konferenci TRiii dijaki ne poslušajo zgolj predavanj, ampak jih sami izvajajo pred stotinami obiskovalcev. K temu dodajamo še mednarodno razsežnost, letos na primer z Erasmus+ projektom Barcelona AI Work-Lab, kjer bodo dijaki znanje umetne inteligence povezovali z delovnim okoljem in etičnimi vprašanji v tujini.

Zanimanje se je opazno povečalo že v zadnjih letih, vpis je s približno 290 dijakov zrasel na 460, dijaki pa prihajajo iz 13 občin. Po objavi uvrstitve med TOP 50 smo prejeli številne čestitke in povabila k sodelovanju. Verjamem, da se bo to poznalo tudi pri prihodnjem vpisu, predvsem pa si želim, da bi priznanje mlade prepričalo, da za vrhunsko izobrazbo s področja umetne inteligence ni treba v Ljubljano ali v tujino.

Vključitev v Global Schools Network je za nas ena najdragocenejših posledic izbora. Posebej zanimive so šole iz naše kategorije UI preobrazbe, denimo italijanska IISS Ettore Majorana, ki je kategorijo tudi osvojila in razvija odprtokodno infrastrukturo za šole, ter avstralska Larrakeyah Primary School s svojo platformo IntelliLearn. Z njimi nas druži isto prepričanje: šole lahko umetno inteligenco razvijajo same, po svoji meri in svojih vrednotah. Vzporedno že teče naše Erasmus+ sodelovanje v Barceloni, ki je prvi korak k trajnejšim mednarodnim povezavam.

Tehnološko nadgrajujemo ComLab in razvijamo lastna orodja, od izobraževalnih aplikacij do projektov, kjer dijaki gradijo sisteme z jezikovnimi modeli ob doslednem upoštevanju evropskega Akta o umetni inteligenci.

Pedagoško razvijam lasten celosten okvir, ki ga imenujem MOLJ: miselnost, odgovornost, ljubeznivost in junaštvo. Prepričan sem namreč, da v dobi umetne inteligence tehnično znanje ne zadošča; dijake moramo opremiti s karakterjem, etično presojo in pogumom.

Posodabljamo tudi preverjanje znanja, da bo verodostojno tudi v času, ko so jezikovni modeli vsem na dosegu roke, denimo z avtentičnimi projekti in ustnimi zagovori.

Organizacijsko pa krepimo mednarodno mrežo, nadaljujemo konferenco TRiii in širimo mobilnosti dijakov v okviru programa Erasmus+.

Z velikim optimizmom, a tudi z jasnim opozorilom.

Naša zgodba dokazuje, da lahko slovenska šola, tudi majhna in iz manj privilegirane regije, postane laboratorij prihodnosti ter se kosa z najboljšimi na svetu. Vendar posamezne zgodbe ne smejo ostati izjeme. Slovenija potrebuje sistemske korake: računalništvo kot samostojen predmet od prvega razreda naprej, sistematično izobraževanje učiteljev za delo z umetno inteligenco, posodobljeno preverjanje znanja in zagotovljen dostop do tehnologije za vsakega otroka, da digitalna preobrazba ne bo poglabljala neenakosti.

Pogosto se pošalim, da je umetna inteligenca kot ogenj, ki nas pogreje. Če pa z njo ne znamo ravnati, nas lahko hudo opeče. Naloga šol v naslednjem desetletju je, da vzgojimo generacijo, ki bo tehnologiji gospodovala in ne bo njen podložnik. Predvsem pa si želimo, da bi naša mladina zares postala generacija inovatorjev in zmagovalcev. Ker si to zaslužijo.