Rekordne postavke za študentsko delo: mladi iščejo izkušnje, podjetja kadre

Poletni meseci tradicionalno pomenijo vrhunec študentskega in dijaškega dela, letošnja sezona pa potrjuje več trendov, ki se kažejo že nekaj let. Delodajalci zaradi pomanjkanja kadra težje zapolnjujejo prosta delovna mesta, mladi pa pri izbiri dela ne tehtajo več zgolj višine plačila, temveč vse bolj tudi možnosti pridobivanja izkušenj, razvoja in dolgoročnih kariernih priložnosti.

Povprečna bruto urna postavka za študentsko delo je letos prvič presegla 10 evrov, ponudba dela pa ostaja raznolika in sledi razmeram na slovenskem trgu dela.

Zavod za zaposlovanje tudi letos poroča o razmeroma nizki registrirani brezposelnosti in stabilnem povpraševanju delodajalcev. V strokovnih analizah pa napovedujejo, da bodo demografske spremembe in zmanjševanje delovno aktivnega prebivalstva še dodatno okrepili pomen zgodnjega vključevanja mladih na trg dela.

Po pojasnilih strokovne direktorice e-Študentskega Servisa, dr. Vesne Miloševič Zupančič, največ povpraševanja še vedno prihaja iz trgovine, prodaje, dela s strankami, administracije, logistike, gostinstva in turizma, torej iz področij, kjer delodajalci že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje kadra. Obenem se pomembno spreminja tudi struktura študentskega dela. Pred 10 ali 15 leti so prevladovala enostavnejša in fizična dela, danes pa podjetja študente vse pogosteje vključujejo v strokovne procese – od programiranja in digitalnega marketinga do razvoja produktov, analitike, projektnega dela, farmacije in zdravstva. "To ni presenetljivo. Trg dela se hitro spreminja, delodajalci pa mlade vse pogosteje vidijo kot bodoče sodelavce in ne zgolj kot pomoč v sezoni," je dodala.

Podobno opaža tudi Melanie Buhin iz Študentskega servisa Maribor. Po njenih besedah je ob začetku poletja največ povpraševanja še vedno v gostinstvu, turizmu, trgovini, logistiki, proizvodnji in promocijskih dejavnostih. Hkrati narašča število ponudb za bolj strokovna in digitalno usmerjena dela na področjih administracije, digitalnega marketinga, družbenih omrežij, IT-podpore, programiranja in projektnega dela. V zadnjih letih se povečuje tudi potreba po delu v vzgoji in izobraževanju, predvsem v osnovnih šolah, vrtcih ter pri učni pomoči in spremljanju otrok. Tudi pri njih opažajo, da podjetja študentsko delo vse pogosteje uporabljajo kot način zgodnjega iskanja prihodnjih sodelavcev in ne zgolj za zapolnjevanje sezonskih potreb.

Razpon del se tako širi tudi na področja, ki jih pred leti skoraj ni bilo med študentskimi oglasi – od ustvarjanja vsebin za družbena omrežja in digitalnega marketinga do projektov umetne inteligence, razvoja glasovnih modelov ter specializiranih športnih in turističnih dejavnosti. Trend kaže na krepitev tako imenovanih poklicev prihodnosti, ki združujejo digitalne kompetence, ustvarjalnost in tehnično znanje ter odražajo prilagajanje trga dela novim tehnologijam in potrebam sodobne družbe.

Čeprav zakonsko določena minimalna urna postavka letos znaša 8,98 evra bruto, so postavke na delovnem trgu pogosto višje. Povprečna bruto urna postavka na e-Študentskem Servisu znaša 10,20 evra, najbolje plačana dela pa presegajo 15 evrov bruto na uro.

Najvišje postavke praviloma dosegajo dela, ki zahtevajo strokovno znanje, samostojnost in odgovornost ali pa sodijo med poklice in profile, ki jih na trgu primanjkuje. Mednje spadajo programiranje in IT, projektiranje, digitalni marketing, grafično oblikovanje in video produkcija, delo v zdravstvu in farmaciji, inštrukcije ter različne oblike učne pomoči, dodatna strokovna pomoč in spremljanje otrok s posebnimi potrebami, športno trenerstvo, specializirane promocije, tehnična in inženirska dela, kot so elektrotehnika in strojništvo, ter administracija.

V Študentskem servisu Maribor so poudarili, da višje plačana dela pogosto zahtevajo več samostojnosti, znanje tujih jezikov, digitalno pismenost in pripravljenost na prevzemanje odgovornosti, pri nekaterih pa tudi izmensko delo ali večjo fizično zahtevnost.

Delodajalci pri študentih danes ne iščejo več zgolj pripravljenosti za delo in zanesljivosti, temveč širši nabor kompetenc. Mehke veščine postajajo skoraj enako pomembne kot strokovno znanje.

Podjetja vse bolj cenijo strokovno znanje, digitalne kompetence, znanje tujih jezikov, samostojnost, komunikacijske sposobnosti, pripravljenost prevzemati odgovornost in sposobnost timskega dela. Tehnično znanje samo po sebi pogosto ni več dovolj; ključna postaja tudi sposobnost sodelovanja, komunikacije in učinkovitega dela v skupini, je pojasnila dr. Vesna Miloševič Zupančič.

Tudi Melanie Buhin ugotavlja, da zanesljivost in odgovoren odnos do dela ostajata najpomembnejši lastnosti, hkrati pa podjetja vse bolj poudarjajo komunikativnost, prilagodljivost, samoiniciativnost in pripravljenost za učenje. Pogosto jih zanimajo tudi konkretne praktične izkušnje, kot so delo s strankami, delo v ekipah in reševanje nepredvidenih situacij.

Spreminjajo se tudi pričakovanja mladih. Raziskava e-Študentskega Servisa "Mladi in trg dela 2026" je pokazala, da približno 70 odstotkov mladih študentsko delo opravlja zaradi pridobivanja izkušenj, podoben delež pa zaradi finančne neodvisnosti oziroma možnosti, da si lahko privoščijo nekaj več.

Vse pomembnejši so fleksibilnost, mentorstvo, možnost razvoja, dobro delovno vzdušje, spoštljiva komunikacija, možnost kasnejše zaposlitve in tudi smisel dela. "Pri izbiri dela je vse bolj pomembno vprašanje: Kdo me bo česa naučil?' Generacija Z želi napredovati, vendar nekoliko drugače kot prejšnje generacije. Deloitte ugotavlja, da jim veliko pomenijo učenje, razvoj veščin, finančna varnost, dobro počutje ter ravnotežje med delom in zasebnim življenjem," je poudarila dr. Vesna Miloševič Zupančič. Obenem so pomembni tudi lokacija dela in možnost hitre priučitve dela, zlasti pri mladoletnih dijakih.

"Mladi danes ne gledajo več zgolj na višino urne postavke. Pomembni postajajo tudi fleksibilen urnik, možnost usklajevanja dela s šolo ali študijem, dobra organizacija dela in korekten odnos na delovnem mestu," je dodala Melanie Buhin. Vedno več študentov išče delo, ki jim prinaša konkretne izkušnje in reference ter prednost pri kasnejši zaposlitvi, posebno zanimanje pa kažejo za dela, povezana z njihovo študijsko smerjo ali področjem, kjer se želijo pozneje zaposliti. Veliko pozornosti namenjajo tudi delovnemu okolju in načinu komunikacije; pomembni so jim jasna pričakovanja, spoštljiv odnos in občutek, da je njihovo delo cenjeno in smiselno.

Ena najpomembnejših sprememb zadnjih let je tesnejša povezava med študentskim delom in kasnejšo zaposlitvijo. Ob nizki brezposelnosti in pomanjkanju kadra je zgodnje povezovanje z mladimi postalo pomemben del kadrovske strategije podjetij.

Po podatkih e-Študentskega Servisa se kar 62 odstotkov mladih po zaključku šolanja zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so že opravljali študentsko delo, več kot 90 odstotkov pa po zaključku izobraževanja takoj vstopi na trg dela. Za podjetja študentsko delo tako postaja podaljšan zaposlitveni razgovor, v katerem lahko v realnem okolju spoznajo potencialne sodelavce, jih navdušijo za svojo dejavnost ali morda usmerijo v šolanje za iskani kader. Mladi pa dobijo priložnost spoznati poklice, organizacije, sodelavce in pričakovanja delodajalcev ter preverijo, ali jim določeno delovno okolje in poklic dejansko ustrezata.

"Za številna podjetja je študentsko delo postalo pomemben kadrovski bazen. V času pomanjkanja kadrov je veliko lažje razvijati in zadržati mlade talente, kot jih kasneje iskati na trgu dela. V deficitarnih poklicih si delodajalci 'rezervirajo' mlade že med šolanjem," je pojasnila dr. Vesna Miloševič Zupančič. Melanie Buhin pa predvideva, da bo "glede na pomanjkanje kadrov v številnih dejavnostih pomen študentskega dela kot pomembnega kadrovskega bazena v prihodnje verjetno še naraščal".

Čeprav finančni vidik ostaja pomemben, sogovornici poudarjata, da je največja vrednost študentskega dela pogosto v izkušnjah, ki jih je težko izmeriti v evrih – samozavest, delovne navade, komunikacija, odgovornost, komunikacijske spretnosti, sposobnost sodelovanja in mreža poznanstev.

"Prvi zaslužek je pomemben. Še pomembneje pa je, da mladi skozi delo in dodatne aktivnosti ugotovijo: To znam. To zmorem. Tukaj sem dober.' In prav ta občutek je pogosto začetek kariere," je sklenila dr. Vesna Miloševič Zupančič. "Ravno povezovanje mladih z delodajalci v zgodnji fazi kariere vidimo kot eno najpomembnejših prednosti študentskega dela za slovenski trg dela," pa je dodala Melanie Buhin.

Zato študentsko delo vse manj velja zgolj za občasno ali sezonsko priložnost za zaslužek, temveč postaja vse pomembnejši način povezovanja izobraževalnega sistema s potrebami slovenskega gospodarstva.