Otroci naloge rešijo hitreje kot kadarkoli prej. To ni nujno dobra novica

Umetna inteligenca vse bolj postaja del vsakdana, tudi v šolah. Učenci jo uporabljajo za domače naloge, pisanje esejev, pripravo povzetkov in raziskovanje različnih tem. Toda strokovnjaki opozarjajo, da lahko pretirano zanašanje na to tehnologijo dolgoročno vpliva na razvoj pomembnih veščin, ki jih otroci potrebujejo za uspešno šolanje in poznejšo kariero. Stran Psychology Today opozarja, da AI otrokom sicer hitro ponudi odgovor, vendar jih lahko prikrajša za najpomembnejši del učenja: samostojno razmišljanje.

Mnogi učenci na umetno inteligenco gledajo kot na bližnjico do rešitve. Naloga je opravljena hitreje, esej je napisan v nekaj trenutkih, odgovor na vprašanje pa je na voljo takoj. Toda bistvo učenja ni zgolj v tem, da pridemo do pravilnega rezultata.

Strokovnjaki poudarjajo, da otroci med učenjem razvijajo sposobnost analiziranja informacij, povezovanja znanja, preverjanja različnih možnosti in odpravljanja napak. Prav skozi ta proces se krepita kritično mišljenje in samostojnost. Če večino dela opravi umetna inteligenca, lahko otrok pomemben del tega procesa preprosto preskoči.

Primer je šolski esej. Učenec, ki bi moral sam prebrati knjigo, oblikovati mnenje in argumentirati svoje stališče, lahko danes umetni inteligenci prepusti skoraj celotno nalogo. Rezultat je lahko odlično napisan tekst, vendar otrok pri tem ne razvije lastne interpretacije in sposobnosti argumentiranja.

Podobno velja za matematiko in druge predmete. Učenec lahko pride do pravilnega rezultata, ne da bi zares razumel postopka. To se pogosto pokaže šele pozneje, ko mora pridobljeno znanje uporabiti pri zahtevnejših nalogah.

Po mnenju strokovnjakov pretirana uporaba umetne inteligence ne vpliva le na znanje, temveč tudi na vztrajnost. Otroci se lahko navadijo, da je odgovor vedno na voljo takoj. Posledično težje sprejmejo napake, hitreje obupajo in imajo manj potrpljenja pri reševanju zahtevnejših nalog.

Prav občutek negotovosti, iskanje rešitev in premagovanje frustracij pa so pomemben del učnega procesa. Skozi takšne izkušnje otroci razvijajo samozavest in sposobnost reševanja problemov, ki jih bodo potrebovali tudi v odraslem življenju.

Strokovnjaki poudarjajo, da umetne inteligence ni smiselno prepovedovati. Veliko pomembneje je, da se otroci naučijo odgovorne uporabe teh orodij.

AI naj bo pomočnik pri učenju, ne pa nadomestek za razmišljanje. Otrok naj najprej sam poskuša rešiti nalogo, oblikovati idejo ali odgovoriti na vprašanje. Šele nato lahko umetno inteligenco uporabi za dodatno razlago, preverjanje razumevanja ali iskanje novih pogledov na temo.

Vir: Psychology Today, Index