Na Hrvaškem se kljub zaostrovanju zakonodaje še vedno tisoči odločajo za gradnjo brez dovoljenj. Eden izmed njih je 56-letnik iz Istre, ki je po ločitvi ostal brez doma. Namesto da bi se vrnil k mami, se je odločil za tvegan korak – zgradil je 60 kvadratnih metrov veliko hišo brez enega samega papirja.
"Tvegal sem. Nisem imel izbire," pravi sogovornik, ki je želel ostati anonimen, a je svojo zgodbo delil z Deutsche Welle. Kot poudarja, ni edini. Podobno ravnanje je na Hrvaškem postalo množičen pojav.
Hrvaška zaostruje zakonodajo: Nezakonita gradnja bo kaznivo dejanje
Minister za prostorsko načrtovanje Branko Bačić je napovedal, da bo vsaka nezakonita gradnja po novem kaznivo dejanje. Trenutno so zaporne kazni predvidene le za gradnjo na zavarovanih območjih, ob obali ali na kulturnih dobrinah, a spremembe kazenskega zakonika naj bi to razširile na vse primere.
"Moramo iti še korak dlje, ker se nezakonita gradnja nadaljuje," je dejal Bačić. V prihodnje bi lahko graditelji brez dovoljenj prejeli zaporno kazen od šestih mesecev do petih let. Dodal je, da bi morale spremembe kazenskega zakonika vložiti v parlament v začetku prihodnjega leta.
Gradnja med pandemijo: 'Pomagali so mi prijatelji, material sem plačal sam'
Sogovornik je hišo zgradil med pandemijo, po letu 2011, zato ni upravičen do legalizacije. Kot gradbenik je delo opravil sam, s pomočjo prijateljev. Za material je porabil okoli 17.500 evrov.
"Žal bi mi bilo, če bi to porušili, a sem se zavestno odločil. Tukaj imam mir, nikogar ne motim. Najemnine so astronomske, komaj shajam," pravi.
Na strehi ima sončne celice, napeljal je vodo, kasneje pa zgradil še manjši pomožni objekt. Zaveda se, da lahko vsak trenutek potrka inšpekcija, a pravi, da bi enako storil znova.
Od luksuznih vil do betonskih pomolov: Ekstremni primeri nezakonite gradnje
Čeprav je njegova zgodba relativno blaga, obstajajo tudi ekstremni primeri. Policija je nedavno v bližini Rovinja odkrila žensko, ki je porušila nezakonit objekt, da bi na istem mestu zgradila trikrat večjo vilo z bazenom. Poleg tega je poskušala predložiti lažno legalizacijsko odločbo, da bi jo registrirala za turistični najem.
Podobne zgodbe so raztresene po celotni obali: od Umaga do Dubrovnika. Na Crvenem Vrhu pri Umagu so posamezniki betonirali obalo ob legalnih hišah, gradili pomole in zasebne dostope do morja, kar je strogo prepovedano.
Legalizacija po letu 2011 ni več mogoča
Hrvaška je od leta 2011 legalizirala več kot 800.000 objektov, a ocene kažejo, da je še vedno več sto tisoč objektov nelegalnih. Novi krog legalizacije bo zajemal le objekte, zgrajene pred 21. junijem 2011. Vsi, ki so gradili kasneje, tvegajo kazensko ovadbo.
Zakaj ljudje še vedno tvegajo?
Kljub grožnji zapora se mnogi odločajo za nezakonito gradnjo. Razlogi so različni: visoke cene najemnin, neurejena zemljišča, dolgotrajni birokratski postopki in občutek brezizhodnosti.
Zgodba iz Istre ni osamljen primer, temveč odraža širši družbeni problem, ki ga zakonodaja sama morda ne bo mogla rešiti.
Vir: TPortal in DW
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV