Na Hrvaškem se kljub zaostrovanju zakonodaje še vedno množično pojavlja nezakonita gradnja. Zgovoren primer je 56-letnik iz Istre, ki je po ločitvi ostal brez doma in se odločil zgraditi hišo brez dovoljenj. V intervjuju za Deutsche Welle je pojasnil, da je gradil med pandemijo, s pomočjo prijateljev in z lastnimi sredstvi, pri čemer je porabil okoli 17.500 evrov. Čeprav se zaveda, da mu grozi rušenje objekta, pravi, da bi enako storil znova, saj najemnine v regiji dosegajo astronomske zneske.
Hrvaški minister za prostorsko načrtovanje Branko Bačić je napovedal spremembe kazenskega zakonika, po katerih bo vsaka nezakonita gradnja obravnavana kot kaznivo dejanje. Trenutno so zaporne kazni predvidene le za gradnjo na zavarovanih območjih, ob obali ali na kulturnih dobrinah, a po novem bi lahko graditelji brez dovoljenj prejeli zaporno kazen od šestih mesecev do petih let. Legalizacija bo mogoča le za objekte, zgrajene pred 21. junijem 2011, kar pomeni, da vsi novejši objekti tvegajo kazensko ovadbo.
Ekstremni primeri nezakonite gradnje
Poleg osebnih zgodb se pojavljajo tudi ekstremni primeri nezakonite gradnje, kot je primer ženske pri Rovinju, ki je porušila manjši objekt in na istem mestu zgradila trikrat večjo vilo z bazenom ter poskušala predložiti lažno legalizacijsko odločbo. Na Crvenem Vrhu pri Umagu so posamezniki celo betonirali obalo in gradili zasebne dostope do morja. Kljub zakonodajnim ukrepom ostaja glavni razlog za nezakonito gradnjo občutek brezizhodnosti, visoke cene nepremičnin in dolgotrajni birokratski postopki.
Vir: TPortal in DW
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV