Najemnine v Evropi eksplodirale: v nekaterih mestih višje od plač

Če imate občutek, da so stanovanja vse dražja, imate prav – in to ne velja le za Slovenijo. Po podatkih različnih analiz evropskega nepremičninskega trga se najemnine po celini vztrajno zvišujejo, v nekaterih mestih pa so že dosegle nivoje, kjer povprečen prebivalec težko preživi.

Stanovanjski stroški danes predstavljajo največji del izdatkov gospodinjstev v EU, kar potrjuje tudi Eurostat, kjer navajajo, da prebivalci za bivanje porabijo več kot petino vseh svojih izdatkov. Bi si lahko privoščili najem v Londonu ali Amsterdamu? Večina Evropejcev si ga danes težko.

Deloitte v svojem letnem poročilu redno objavlja indeks cen nepremičnin v Evropi, poroča stran Pun kufer. Poglejmo zneske. 

Med najdražjimi mesti za najem v Evropi redno izstopajo finančna in gospodarska središča. Po podatkih Deloitte za leto 2024 (kar pomeni, da so sedaj zneski še višji) in drugih analiz trga nepremičnin so na vrhu naslednja mesta (poleg je navedena cena za kvadratni meter):

1. Luksemburg, Luksemburg: 43,40 evra

2. Pariz, Francija: 32 evrov

3. Dublin, Irska: 31,70 evra

4. Barcelona, Španija: 29,90 evra

5. Oslo, Norveška: 27,30 evra

6. Madrid, Španija: 27,10 evra

7. Amsterdam, Nizozemska: 26,30 evra

8. Kopenhagen, Danska: 24,90 evra

9. London, Velika Britanija: 23,80 evra

10. Galway, Irska: 22,90 evra

...

19. Ljubljana, Slovenija: 19,50 evra

...

37. Maribor, Slovenija: 15,20 evra

...

58. Celje, Slovenija: 10,60 evra

Podrobnejši pregledi, o katerih poroča stran Euronews Business, razkrivajo, da najemnine za enosobna stanovanja v središčih mest pogosto presegajo 2.000 evrov mesečno.

London: približno 2.700 evrov

Zürich, Dublin, Amsterdam: več kot 2.000 evrov

Pariz: okoli 1.500–2.000 evrov

Na drugi strani so najemnine precej nižje v mestih vzhodne in jugovzhodne Evrope. V Atenah na primer najemnina znaša okoli 600 evrov, v Budimpešti pa manj kot 900 evrov.

Največja težava ni le absolutna višina najemnin, ampak razmerje med najemnino in prihodki. V številnih evropskih prestolnicah najemnina za dvosobno stanovanje tako presega minimalno plačo. V Pragi na primer znaša povprečna najemnina okoli 1.710 evrov, medtem ko minimalna plača dosega le 924 evrov. 

Podobno velja za Lizbono, Budimpešto, Bratislavo in celo nekatera zahodnoevropska mesta. To pomeni, da bi morali prebivalci za stanovanje nameniti celotno plačo – in še več.

Strokovnjaki opozarjajo na več dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo pritisk na trg:

- pomanjkanje stanovanj v mestih,

- rast prebivalstva in selitev v urbana središča,

- širjenje kratkoročnega oddajanja (turizem),

- višji stroški gradnje in energije.

To ustvarja situacijo, kjer povpraševanje močno presega ponudbo, cene pa zato hitro rastejo. Zaradi rasti cen nepremičnin in pomanjkanja prostora se kot zanimiva naložba pojavljajo tudi manjše enote, kot so parkirna mesta – eden takšnih primerov je prodaja parkirnega mesta v centru Ljubljane za skoraj 70.000 evrov.

Takšne cene kažejo, kako vroč je trg nepremičnin – in zakaj si vse več ljudi stanovanja sploh ne more več privoščiti.

Ob vse višjih najemninah se vse več ljudi sprašuje, ali se dolgoročno bolj splača najem ali nakup. Konkretno primerjavo stroškov v Ljubljani smo pripravili v članku Izračun: stroški najema in kredita v Ljubljani. Pred odločitvijo je ključno razumeti tudi, koliko vas kredit v resnici stane – ne le obrok, ampak tudi obresti in dodatni stroški. To podrobno razlagamo v članku Stroški stanovanjskega kredita.

Če pa razmišljate o selitvi v tujino ali življenju v večjem mestu, je realnost jasna:

- v najdražjih mestih boste za najemnino odšteli več kot polovico plače,

- v nekaterih celo celoten dohodek,

- razlike med mesti so ogromne.

Zato strokovnjaki svetujejo, da pri izbiri mesta ne gledate le na višino plače, ampak predvsem razmerje med prihodki in stroški bivanja.

Slovenija sicer ne sodi med najdražje trge v Evropi, a trend rasti je zelo podoben.

To pomeni, da se tudi pri nas vse bolj pojavlja isti problem kot drugod po EU – dostopnost stanovanj postaja ključni izziv predvsem za mlade in družine. Kako drago je življenje pri nas, podrobneje razkrivamo v članku Koliko stane življenje v Sloveniji 2026.

Evropski trg najema je pod vse večjim pritiskom. Cene rastejo hitreje od plač, stanovanja pa postajajo luksuz, ne samoumevnost. Čeprav so razlike med mesti velike, je trend isti skoraj povsod: najemnine bodo tudi v prihodnje ostale visoke – in za mnoge vedno težje dostopne.