Zaradi visokih cen najemnin in splošne draginje danes vse več odraslih otrok ostaja doma pri starših. To prinaša nove izzive, s katerimi se naše babice in dedki morda niso srečevali v takšni meri. Nekateri starši pri tem ubirajo stroge poti in od svojih otrok zahtevajo celo podpis pogodb, navaja stran net.hr. Takšen primer z Reddita je sprožil vročo debato o tem, ali je sploh prav, da starši od svojih otrok zahtevajo denar in pomoč prek uradnih dokumentov. Zgodba o 20-letnici, ki mora plačevati 300 dolarjev na mesec (256 evrov) in opravljati točno določena dela, je razdelila javnost na tiste, ki zagovarjajo disciplino, in tiste, ki menijo, da starši pretiravajo. Ključno vprašanje je, kako varno prebroditi leta pred popolnim osamosvajanjem brez nepotrebnih prepirov.
Kaj točno starši zahtevajo v pogodbi?
Kaj vse so starši vključili v to nenavadno pogodbo? Njihova 20-letna hči mora staršem vsak mesec odšteti 200 dolarjev za najemnino (170 evrov), zraven pa še 100 dolarjev za svoj telefon (85 evrov). Zahtevajo tudi, da še naprej dela in si išče službo za poln delovni čas. Doma ima točno določene naloge: pomoč pri pomivanju posode, odnašanje smeti, čiščenje za psom in pospravljanje kopalnice. Zanimivo je, da pogodba dovoljuje uživanje alkohola, če sta dekleti polnoletni, kar kaže na to, da starši niso le prepovedovali stvari, ampak so želeli jasno določiti pravila igre. Za marsikoga so to osnove odraslega življenja, za druge pa prevelik pritisk na nekoga, ki se šele išče v svetu dela.
Druga stran zgodbe: ali pogodba ignorira duševno zdravje?
Teta dekleta pa v svoji zgodbi opozarja, da stvari niso tako preproste. Pojasnila je, da ima nečakinja ADHD in depresijo, zaradi česar je zanjo svet odraslih še toliko težji. Opisuje jo kot čustveno precej mlajšo od svojih 20 let. Čeprav se dekle trudi in jemlje dodatne izmene v službi, se ob takšni pogodbi počuti popolnoma strto in brez izhoda.
Tukaj trčita dva svetova: eden, ki zahteva odgovornost zdaj in takoj, in drugi, ki prosi za malce potrpežljivosti in razumevanja duševnega stanja. Starši morda menijo, da bo red pomagal premagati kaos ADHD-ja, vendar se kritiki sprašujejo, ali bo takšna stroga poteza povzročila več škode kot koristi za njeno krhko samozavest.
Mešani odzivi
Eni se strinjajo s starši ter poudarjajo, da je omenjeni znesek zelo nizek in da so cene najemnin na trgu občutno višje. Tudi to, da sama plačuje stroške osebnega mobilnega telefona, ni pretirano, pravijo.
Spet drugi pa menijo, da so se starši zadev lotili tako hladno in formalno, da ruši odnos med starši in otrokom.
ADHD oziroma motnja pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti je nevrobiološka razvojna motnja, ki se najpogosteje kaže v težavah z vzdrževanjem pozornosti, impulzivnostjo in včasih pretirano aktivnostjo. Pri odraslih se ADHD pogosto ne kaže več kot fizična nemirnost, temveč kot težave z organizacijo časa, načrtovanjem nalog, pozabljivostjo in težavami pri dokončanju dolgoročnih projektov. Ljudje z ADHD pogosto doživljajo preobremenjenost v strukturiranih okoljih, kjer se od njih pričakuje visoka stopnja samodiscipline in doslednosti, kar lahko vodi do občutkov tesnobe ali depresije.
Čustvena zrelost se nanaša na sposobnost posameznika, da prepoznava, razume in ustrezno upravlja svoja čustva ter se sooča z življenjskimi izzivi na zrel in odgovoren način. Medtem ko kronološka starost meri leta od rojstva, čustvena zrelost vključuje empatijo, sposobnost odlaganja takojšnjega zadovoljstva, prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja in sposobnost vzpostavljanja zdravih medosebnih odnosov. Pogosto se zgodi, da posameznik doseže polnoletnost po zakonu, vendar zaradi različnih dejavnikov, kot so osebne stiske ali razvojne posebnosti, še ni razvil vseh veščin, ki jih družba pričakuje od odrasle osebe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV