Za stanovanje v Splitu ponujata do 2500 evrov na mesec – njuna zahteva je razdelila javnost

Ko mladi par tujcev za dolgoročni najem stanovanja v Splitu ponudi tudi do 2500 evrov na mesec, se zgodba hitro razširi daleč onkraj običajnega nepremičninskega oglasa. Njuna objava je sprožila burno razpravo o tem, komu so obalna mesta sploh še dostopna, kako močno tujci vplivajo na cene in zakaj niti visoka najemnina ne zagotavlja stanovanja. Je to le osebna zgodba iskanja doma ali simptom resnega problema na trgu najemov? Poglejmo ...

Medtem ko se prebivalci obalnih mest vse težje prebijejo do dostopnega dolgoročnega najema, je objava mladega para tujcev znova razgalila globoke razpoke na nepremičninskem trgu. Par iz ZDA in Združenega kraljestva namreč v hrvaškem mestu Split išče stanovanje za dolgoročni najem in zanj ponuja znesek, ki je marsikoga pustil brez besed – tudi do 2500 evrov na mesec.

Zgodba, ki se je razširila po družbenih omrežjih in o kateri poroča Dnevnik.hr, je hitro prerasla v širšo razpravo o dostopnosti stanovanj, vplivu tujcev in digitalnih nomadov ter realnem stanju najemniškega trga v turistično najbolj obremenjenih mestih. Spomnimo, da na to opozarjajo številni domačini, ki živijo po svetovno znanih turističnih destinacijah. 

28-letni Američan Sebastian Robeck je v Facebook skupini Digitalni nomadi Splita objavil oglas, v katerem je zapisal, da se s soprogo Clee, 36-letno Britanko, selita v Split. Ne iščeta kratkoročnega turističnega najema, temveč stanovanje za daljše obdobje.

Njuna osnovna zahteva je razmeroma preprosta: urejen in opremljen stan z vsaj dvema spalnicama v mirnem okolju. Proračun, ki sta ga pripravljena nameniti za najemnino, pa močno izstopa – od 1200 do kar 2500 evrov mesečno, kar je bistveno več od povprečnih dolgoročnih najemnin v mestu.

"Iskreno povedano, naju ne zanima razkošje, temveč dobra skupnost in mirna ulica. Preizkusila sva življenje v ZDA, Združenem kraljestvu in Španiji, a sva se v tej regiji počutila bolje kot kjer koli drugje. Želiva si nekje pognati korenine, ne le potovati naprej," je zapisal Robeck.

Objava je v zelo kratkem času sprožila številne odzive. Nekateri so paru ponudili pomoč, drugi so jima dali dobronamerne nasvete, precej komentarjev pa ju je opozorilo, da tudi tako visok proračun ne pomeni nujno hitrega uspeha.

Ključni problem je čas prihoda. Par v Split prihaja sredi maja, tik pred začetkom glavne turistične sezone, ko velika večina lastnikov stanovanja raje oddaja kratkoročno turistom. Ti jim v poletnih mesecih prinašajo bistveno višje in hitrejše donose kot dolgoročni najem.

Ob začetku sezone tudi visoka mesečna najemnina pogosto ne pomaga. Lastniki se ne želijo vezati na dolgoročne pogodbe, saj lahko s turističnim najemom zaslužijo precej več, je zapisal eden od komentatorjev in dodal, da bi večina lastnikov v najboljšem primeru zahtevala vsaj enoletno pogodbo ali celo plačilo najemnine vnaprej.

Primer Sebastiana in Clee ni osamljen. Obalna mesta se v zadnjih letih soočajo z naraščajočim zanimanjem tujcev, digitalnih nomadov in premožnejših najemnikov, ki so za bivanje pripravljeni plačati občutno več od lokalnega prebivalstva. Posledica je vse višji pritisk na cene in vse manjša dostopnost stanovanj za domačine.

Čeprav tuji najemniki pogosto poudarjajo, da želijo postati del lokalnega okolja, njihova kupna moč neizogibno vpliva na trg. Ta primer nazorno pokaže, kako že ena sama objava razkrije neravnovesje med ponudbo, turističnimi interesi in potrebami prebivalcev.

Par v Split prispe 16. maja, ko se bosta lotila ogledov stanovanj. Ob tem sta domačine povabila tudi na kavo – gesto, ki jo nekateri razumejo kot prijazen korak k vključevanju v lokalno skupnost, drugi pa kot še en simbol pregretega in za mnoge nedosegljivega nepremičninskega trga.