Dostopnost stanovanj postaja ena največjih družbenih tem v Evropi. Visoke cene nepremičnin, rast najemnin in pomanjkanje stanovanjskega fonda vse več ljudi silijo k vprašanju: ali bi morale države omejiti nakup nepremičnin tujcem?

Prav o tem se je v teh dneh razvila živahna razprava na Hrvaškem. Kot poroča Tportal, številni državljani opozarjajo, da je predvsem na obalnih območjih vse več stanovanj in hiš v lasti tujih kupcev, medtem ko si domačini vse težje privoščijo nakup lastnega doma. O tem, da tujci množično nakupujejo nepremičnine na Hrvaškem, smo na Cekin.si že poročali. 

'Tekmujemo s kupci iz vse Evrope'

V razpravi, ki se je razvnela na spletu, nekateri menijo, da je problem precej preprost. Ko je ponudba stanovanj omejena, povpraševanje pa narašča, cene rastejo.

Po navedbah Tportala nekateri uporabniki opozarjajo, da se lokalni kupci danes pri nakupu nepremičnin na Hrvaškem ne primerjajo več zgolj s sosedi ali prebivalci svojega mesta, temveč s kupci iz celotne Evropske unije, ki imajo pogosto bistveno višjo kupno moč.

Drugi pa menijo, da omejitve za tujce same po sebi ne bi rešile stanovanjske krize, saj so med ključnimi razlogi za rast cen tudi pomanjkanje novogradenj, špekulativni nakupi in investicijsko povpraševanje.

To ni več samo hrvaška težava

Podobne razprave se ne odvijajo zgolj na Hrvaškem. V številnih evropskih državah postaja vprašanje tujih kupcev vse bolj politično in družbeno občutljivo.

Mladi par se odloča o nakupu hiše ali stanovanja
Mladi par se odloča o nakupu hiše ali stanovanjaFOTO: Shutterstock

V Španiji je vlada v zadnjih letih večkrat opozorila, da tuje povpraševanje dodatno pritiska na cene stanovanj v najbolj zaželenih turističnih regijah. Razpravljali so o dodatnih davčnih obremenitvah za nekatere tuje kupce, predvsem iz držav zunaj EU, cilj pa je povečati dostopnost stanovanj za lokalno prebivalstvo.

Še posebej izpostavljeni so Kanarski otoki, kjer lokalne oblasti opozarjajo na pomanjkanje stanovanj za domačine in vse višje cene zaradi kombinacije turizma, investicijskih nakupov in priseljevanja.

Države, kjer omejitve že obstajajo

Čeprav prost pretok kapitala v EU praviloma omogoča nakup nepremičnin državljanom drugih članic, obstajajo tudi izjeme.

Po podatkih nepremičninskega portala Idealista so med državami oziroma območji, ki so si ob vstopu v EU izpogajale posebna pravila, Danska, Malta in avtonomni Ålandski otoki na Finskem. Tam za nekatere nakupe veljajo dodatni pogoji, povezani s prebivališčem ali posebnimi dovoljenji.

Prav te države se pogosto omenjajo kot primeri, da je določene omejitve mogoče uvesti, če obstaja močan javni interes, povezan z dostopnostjo stanovanj ali zaščito lokalnega prebivalstva.

Kaj kažejo izkušnje?

Ekonomisti opozarjajo, da prepoved ali omejitev nakupa nepremičnin tujcem ni čudežna rešitev. Cene stanovanj namreč pogosto poganjajo tudi nizka ponudba novogradenj, počasni postopki pridobivanja dovoljenj, rast prebivalstva in investicijsko povpraševanje domačih kupcev.

Po drugi strani zagovorniki omejitev menijo, da bi lahko vsaj deloma zmanjšale pritisk na najbolj obremenjenih trgih, zlasti v turističnih središčih in mestih, kjer lokalni prebivalci vse težje konkurirajo premožnejšim kupcem iz tujine.

Vprašanje, ki si ga danes zastavljajo Hrvati, si zato vse pogosteje zastavljajo tudi prebivalci Španije, Danske, Malte in številnih drugih evropskih držav: ali mora biti trg nepremičnin popolnoma odprt ali pa bi morale države najprej poskrbeti, da si lahko dom privoščijo domačini?

Bruselj vse bolj pozoren na stanovanjsko krizo

Podpis pogodbe o nakupu nepremičnine
Podpis pogodbe o nakupu nepremičnineFOTO: Shutterstock

Stanovanjska kriza ni več zgolj lokalni problem posameznih držav. Evropska komisija je te dni predstavila predlog pravnega okvirja, ki bi državam članicam olajšal ukrepanje v odziv na stanovanjsko krizo, s katero se po besedah pristojnega evropskega komisarja Dana Joergensena sooča EU. Predlog, ki za že sprejete ukrepe ne bi veljal, med drugim določa pogoje, ki bi jih morale države upoštevati pri ukrepanju.

"51 odstotkov evropskih državljanov, ki živijo v mestih, meni, da je pomanjkanje dostopnih stanovanj resen problem. Več kot polovica. Smo v stanovanjski krizi in moramo ukrepati," je ob predstavitvi predloga evropskega akta o dostopnosti stanovanj povedal Joergensen. Pri tem je izpostavil problema praznih stanovanj oziroma hiš in kratkotrajnega oddajanja nepremičnin.

Po podatkih EU so cene stanovanj med letoma 2015 in 2025 v številnih evropskih mestih zrasle bistveno hitreje od dohodkov prebivalcev, zato postaja vprašanje dostopnega bivanja ena ključnih političnih tem prihodnjih let.