Evropski trg dela se ohlaja, vendar se razmere med dejavnostmi precej razlikujejo. Med najbolj izpostavljenimi je avtomobilska industrija, kjer se evropski proizvajalci in dobavitelji soočajo z vse močnejšim konkurenčnim pritiskom, zlasti iz Kitajske.

Pritisk na evropsko avtomobilsko industrijo se nadaljuje, čeprav se hitrost zmanjševanja števila delovnih mest nekoliko umirja. Po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih dobaviteljev CLEPA so dobavitelji v prvi polovici leta 2026 napovedali 18.900 ukinitev delovnih mest, kar je 35 odstotkov manj kot v drugi polovici leta 2025. Hkrati so napovedali tudi nova delovna mesta, vendar bistveno manj kot napovedanih ukinitev.

Ohlajanje evropskega trga dela še ne pomeni splošnega vala brezposelnosti. Po podatkih Eurostata je stopnja brezposelnosti v Evropski uniji septembra 2026 znašala 6,2 odstotka. Ostala je enaka kot avgusta, vendar je bila nekoliko višja kot septembra lani, ko je znašala šest odstotkov. Tudi povpraševanje po delavcih se postopoma umirja; stopnja prostih delovnih mest v EU je v drugem četrtletju 2026 znašala dva odstotka, tako kot v enakem obdobju leto poprej.

Spremembe so opazne tudi v Sloveniji, vendar za zdaj ne nakazujejo na množično odpuščanje. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je bilo skupno število delovno aktivnih avgusta 2026 približno enako kot leto prej. V zasebnem sektorju se je zaposlenost zmanjšala predvsem v predelovalnih dejavnostih in trgovini, medtem ko se je število delovno aktivnih povečalo predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu. Hkrati se številni delodajalci še vedno soočajo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, zlasti v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.

Kaj so glavni razlogi za spremembe na trgu dela, katere dejavnosti in poklici bodo v prihodnjih letih najbolj pod pritiskom ter kako bo na trg dela vplivala umetna inteligenca, je za Cekin.si pojasnil Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Tudi pri intelektualnem delu bo UI ustvarila določena nova delovna mesta, v pomembni meri pa jih bo preoblikovala, da bodo učinkovitejša, napoveduje Bojan Ivanc (GZS).
Tudi pri intelektualnem delu bo UI ustvarila določena nova delovna mesta, v pomembni meri pa jih bo preoblikovala, da bodo učinkovitejša, napoveduje Bojan Ivanc (GZS).FOTO: Tadej Kreft GZS

Evropska podjetja v avtomobilski industriji, bančništvu in tehnološkem sektorju napovedujejo obsežna zmanjšanja števila zaposlenih. Gre predvsem za posledico trenutnih gospodarskih razmer in pritiska na konkurenčnost ali smo že vstopili v obdobje trajnega prestrukturiranja gospodarstva?

V širši avtomobilski industriji v Evropi se v agregatu še znižuje število delovnih mest, kar je povezano z manjšim številom proizvedenih vozil, katerih izvoz upada zaradi močnega pritiska tekmecev, predvsem iz Kitajske. Prav tako se dobičkonosnost sestavljalnic slabša, kar povečuje pritisk na cene dobaviteljev, kjer se v Nemčiji že soočajo s stečaji. Vseeno je treba izpostaviti, da so višje carine na električna vozila iz Kitajske nekoliko ublažile pritisk kitajskih tekmecev na evropskem trgu.

Kako se ti trendi že odražajo v Sloveniji? Katere panoge so trenutno najbolj izpostavljene zmanjševanju števila zaposlenih?

Aktualen opis stanja na slovenskem trgu dela bi bila stagnacija v obdobju zadnjega leta dni. Zasebni sektor rahlo krči delovna mesta, najbolj predelovalne dejavnosti, povečuje pa se število delovnih mest v zdravstvu, socialni oskrbi, šolstvu. Manjši upad zaposlitev v zasebnem sektorju je posledica nenadomeščanja upokojenih delavcev.

Najbolj se znižuje zaposlenost v panogah, kjer je svetovna konkurenca najmočnejša, to pa so proizvodi, ki se v vse večji meri proizvajajo v Aziji oziroma konkretno pretežno na Kitajskem. To je najbolj cenovno ugodna proizvodnja, ki jo stimulirajo tudi ukrepi industrijske politike, zato se pritisk konkurence seli iz panog z nizko dodano vrednostjo v panoge z visoko (kompleksni elektronski proizvodi).

V kolikšni meri podjetja že zmanjšujejo število zaposlenih zaradi umetne inteligence in katera delovna mesta so najbolj izpostavljena avtomatizaciji?

Ta učinek je po moji oceni zanemarljiv, ker je v Sloveniji malo multinacionalk, ki bi zaposlovale veliko število ljudi s podobnimi kompetencami, da bi jih del teh nadomestila umetna inteligenca. Vseeno del klicnih centrov prehaja na uporabo telefonskih AI agentov, zato se zmanjšuje potreba po teh delovnih mestih.

Sistemskega učinka pa na trgu dela ni opaziti. En del računovodskih opravil, enostavnejših pravnih poizvedb ali analitičnega dela AI agenti znajo opraviti, kot tudi pregledovati tekst oziroma ga prevesti v drug jezik. To pomeni nekoliko manjšo potrebo po takšnem številu opisanih delovnih mest.

V katerih dejavnostih in poklicih lahko v Sloveniji v letu 2027 pričakujemo največje zmanjšanje števila delovnih mest?

V letu 2027 ne pričakujemo v agregatu sprememb na trgu dela. Še naprej se bo krepilo število delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu, počasi pa bo upadalo v predelovalnih dejavnostih, delno tudi v trgovini. V financah dvig regulatornih bremen dviguje število delovnih mest, ki jih prihrani učinkovitejša in vse bolj avtomatizirana obdelava podatkov. Vseeno pričakujemo še naprej prehod od fizičnih poslovalnic v digitalne, kot je temu tako v drugih podobnih državah.

Evropska avtomobilska industrija je pod vse močnejšim pritiskom kitajske konkurence, kar se kaže tudi pri zaposlovanju.
Evropska avtomobilska industrija je pod vse močnejšim pritiskom kitajske konkurence, kar se kaže tudi pri zaposlovanju.FOTO: Shutterstock

Kako si razlagate paradoks, da podjetja po eni strani napovedujejo odpuščanja, po drugi pa se slovenski delodajalci še vedno soočajo s pomanjkanjem ustreznih kadrov?

Napovedi odpuščanj so še vedno redkost, pri čemer je strukturno pomanjkanje kadrov še vedno prisotno v večini dejavnosti, kar je posledica demografskih trendov. Tudi pri intelektualnem delu bo UI poskrbela tudi za oblikovanje določenih novih delovnih mest, v pomembni meri pa jih bo preoblikovala, da bodo bolj učinkovita.

Katera znanja in kompetence bodo najbolj iskani v prihodnjih petih letih? Bo obvladovanje umetne inteligence postalo skoraj nujen pogoj za konkurenčnost na trgu dela?

Delodajalci bodo nove zaposlene spraševali, katere agente uporabljajo in na kakšen način z njimi upravljajo. To bo pri mladih postal kar pomemben pogoj pri zaposlitvah, še posebej če govorimo o intelektualnem delu, vse od marketinga, analiz do trgovanja in podobno.

Zaposleni morajo biti toliko radovedni, da varno preizkusijo različne agente in poskušajo njihovo delo implementirati v tekoče delo. Pri tem pa se ne smemo slepiti, da je takšna uporaba agentov brezplačna; v ozadju je vendarle potrebno pokriti strošek podatkovnega centra in porabe električne energije.

Kakšna je vaša napoved za slovenski trg dela v letu 2027? Lahko pričakujemo več odpuščanj in rast brezposelnosti ali bo zaposlenost ostala razmeroma stabilna?

Okoli 940.000 delovnih mest med 2026 in 2028. Odpuščanj po naši oceni ne bo. UI bo sčasoma povečala produktivnost pri zaposlitvah, kjer imajo opravka z veliko podatki, in bo sčasoma verjetno tudi znižala število potrebnih delovnih mest. Na drugi strani pa se s tem odpira potencial za izkoristek teh podatkov, ki bodo prav tako ustvarili kakšno novo delovno mesto.

Podjetja in zaposleni se bodo morali prilagoditi

Umetna inteligenca ne bo nujno množično odpravila delovnih mest, bo pa spremenila način dela in znanja, ki jih bodo delodajalci pričakovali od zaposlenih.
Umetna inteligenca ne bo nujno množično odpravila delovnih mest, bo pa spremenila način dela in znanja, ki jih bodo delodajalci pričakovali od zaposlenih.FOTO: Shutterstock

Podatki, napovedi in ocene za prihodnja leta kažejo, da evropskega trga dela ne čaka nujno splošno zmanjševanje števila zaposlenih, temveč predvsem spreminjanje strukture zaposlenosti. Medtem ko se bodo nekatere industrijske dejavnosti še naprej soočale s pritiskom na stroške, proizvodnjo in konkurenčnost, bodo potrebe po zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu velike. Razmere se bodo med dejavnostmi še naprej razlikovale, zato bodo nekatera podjetja zmanjševala število zaposlenih, druga pa se bodo še vedno soočala s težavami pri iskanju ustreznih kadrov.

Za Slovenijo bo pomembno, kako hitro se bodo podjetja in zaposleni prilagodili spremembam. Ključno vlogo bodo imeli konkurenčnost gospodarstva, vlaganja v nove tehnologije, izobraževanje zaposlenih in povezovanje šolstva s potrebami

podjetij. Umetna inteligenca spreminja način opravljanja številnih nalog, kar pa ne pomeni, da bodo poklici in delovna mesta zaradi nje izginili. Bolj verjetno je, da se bodo najprej spremenila delovna mesta, znanja in veščine, ki jih bodo potrebovali zaposleni, ter način organizacije dela.

Za zaposlene bo zato vse pomembneje, da se bodo pripravljeni učiti in prilagajati, za podjetja pa, da bodo znala uporabiti nove tehnologije za učinkovitejše delo in hkrati skrbela za razvoj ustreznih kadrov.