Geopolitične negotovosti: kakšna je nevarnost za delovna mesta v Sloveniji?

Geopolitične negotovosti redko neposredno vplivajo na slovenska podjetja; najpogosteje so učinki posredni, prek evropskih dobavnih verig, povpraševanja in stroškov. Zato je ključno vprašanje, katera tveganja trenutno najbolj ogrožajo evropske trge in posredno tudi Slovenijo. Na katere signale in tveganja bi morala biti pozorna slovenska podjetja?

Po pojasnilih glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojana Ivanca lahko nekatera geopolitična zaostrovanja gospodarstvu celo koristijo, denimo prek nižjih cen nafte in zemeljskega plina. Kot osrednje tveganje za evropsko in slovensko gospodarstvo je izpostavil varnost in predvsem hitro povečevanje obrambnih izdatkov, kar lahko upočasni ali zmanjša načrtovane javne investicije. Drugo tveganje je carinska vojna, ki povečuje dotok azijskega blaga na trg EU-27. Posledično na evropski trg prihaja več poceni blaga iz Azije, zato je evropska industrija pod večjim pritiskom, ogrožena pa so tudi slovenska delovna mesta. Ko države uvajajo carine ali kvote, pogosto sledijo protiukrepi, med katerimi je tudi omejevanje izvoza redkih zemelj – surovin, ki so ključne za evropsko industrijo in brez katerih številne evropske tovarne težko delujejo.

Slovenska podjetja več kot dve tretjini izvoza (69 odstotkov) ustvarijo na trgih EU-27, še 23 odstotkov pa v drugih evropskih državah – na Zahodnem Balkanu, v Švici, v Združenem kraljestvu ... Zato je za razumevanje posledic geopolitičnih napetosti ključno vprašanje, kaj se bo zgodilo z evropskimi naročili, industrijsko aktivnostjo in stroški poslovanja.

Vpliv geopolitičnih zaostrovanj na slovenska podjetja je večinoma posreden: prek proizvodnih verig vrednosti in razpoloženja na evropskih trgih, ki so za Slovenijo najpomembnejši. Zato na GZS kot zgodnje opozorilne znake posebej spremljajo razpoloženje v slovenski predelovalni dejavnosti, PMI v območju evra (mesečni kazalnik iz ankete med podjetji, ki pokaže, ali se gospodarska aktivnost v industriji krepi ali ohlaja) in vodilne indikatorje OECD, ki nakazujejo prihodnje gospodarske trende. To so znaki, ki pogosto prej kot uradna statistika pokažejo, ali se naročila in industrijska aktivnost obračajo navzgor ali navzdol.

Bojan Ivanc pri morebitnih spremembah v transatlantski trgovini kot najbolj ranljiv segment izpostavlja jeklo, aluminij in izdelke iz teh dveh kovin, saj so prav pri njih najvišje carinske stopnje. Slovenija teh izdelkov v ZDA letno izvozi za približno 100 milijonov evrov; če bi se izvoz zmanjšal, bi to pomenilo tudi manj manevrskega prostora za investicije. Hkrati je treba upoštevati konkurenčni pritisk z druge strani: v EU uvažamo jeklo in aluminij po nižji ceni, pri čemer je energetska učinkovitost proizvodnje pogosto nižja, kar slabi domačo proizvodnjo.

"Naš izvoz v ZDA je sicer relativno diverzificiran, kljub višjim carinam pa se domača proizvodnja v ZDA ni pomembno povečala, ker se sooča s preusmeritvijo dela uvoza prek tretjih držav. Neposredni uvoz kitajskih proizvodov v ZDA se je res zmanjšal, vendar se je povečal uvoz podobnih izdelkov prek tretjih držav, kar veliko govori o uspešnosti carinskih vojn v današnjem globaliziranem svetu," je poudaril glavni ekonomist GZS.

Geopolitična zaostrovanja so na prvi pogled slaba novica, saj pogosto pomenijo večjo negotovost na energetskih trgih ter hitra nihanja cen nafte in plina. Ker energenti pogosto pridejo iz politično občutljivih regij in potujejo prek ključnih transportnih poti, lahko že grožnja motenj v dobavi povzroči skoke cen. Po drugi strani pa je padec cen energentov prednost za uvoznice, kot sta Evropa in Slovenija, saj se znižajo stroški. Pocenitev nafte in zemeljskega plina je torej lahko pozitivna za evropsko in slovensko gospodarstvo, ki sta odvisni od uvoza energentov, je pojasnil Bojan Ivanc.

Globalno gledano se poraba naftnih derivatov sicer še povečuje, v razvitih državah pa je nekoliko nižja, predvsem zaradi rasti prodaje električnih vozil in hibridov. Nižje cene nafte ugodno vplivajo na transportni sektor in trgovino, saj nižji stroški in boljše razpoloženje potrošnikov povečujejo povpraševanje, kar podpira gospodarsko aktivnost. Tudi vpliv na javne finance je pozitiven: ob padcu cen goriv se sicer znižajo prilivi iz DDV pri prodaji goriv fizičnim osebam, vendar se zaradi nižjih stroškov lahko povečajo prihodki podjetij in s tem tudi prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb. V takih obdobjih država pogosto zviša tudi trošarine, kar dodatno poveča vplačila v proračun, je obrazložil glavni ekonomist GZS.

Pri dobavnih in logističnih motnjah pa je razlika med večjimi in manjšimi podjetji. Katera dobavna tveganja so najbolj kritična, je odvisno od sektorja in velikosti podjetja ter od tega, kako dobro razume posledice prekinitve dobave določene surovine ali proizvoda. Večja podjetja imajo praviloma tveganja bolje obvladana in več dobaviteljev, manjša pa so bolj izpostavljena, je dodal sogovornik.

Razpoloženje v predelovalni dejavnosti v Sloveniji, PMI v območju evra, vodilne indikatorje OECD, razvoj carinskih ukrepov in protiukrepov, morebitne omejitve pri redkih zemljah, gibanje cen energentov ter obrestne mere za podjetja in pogoje financiranja po panogah.

Bojan Ivanc v letu 2026 ne pričakuje večjih sprememb obrestnih mer za podjetja. Možno je rahlo znižanje, če bi ECB dodatno znižala ključno obrestno mero, čeprav trg tega trenutno ne pričakuje. Cena zadolževanja bo še naprej odvisna od Euriborja in pribitkov, pri čemer bodo zadolžena proizvodna podjetja, vezana na avtomobilski sektor, težje in dražje prihajala do financiranja, podjetja iz farmacije, živil, hrane in prometa pa ugodneje. Slovenska podjetja sicer ostajajo pri investicijah konservativna in jih večinoma financirajo iz denarnega toka, opaža sogovornik.

Ivanc je odgovoril tudi na vprašanja, kako na GZS ocenjujejo aktualne gospodarske ukrepe vlade. Po oceni GZS so določeni rahlo izboljšali razmere, na primer shema sofinanciranja skrajšanega delovnega časa, obenem pa so nekateri poslabšali konkurenčnost izvozno usmerjenega gospodarstva in dejavnosti z nizko dodano vrednostjo. Sogovornik je izpostavil dvig stroškov dela, povezan z uvedbo zimskega regresa in z dvigom socialnih prispevkov (obvezni zdravstveni prispevek, prispevek za dolgotrajno oskrbo). Hkrati je opozoril, da bi uskladitev minimalne plače nad inflacijo dodatno ogrozila delovna mesta in bi lahko spodbudila določene multinacionalke k selitvi dela proizvodnje v druge države.

Pri GZS svoje predloge, prioritetne usmeritve in predlagane rešitve povzemajo v 10-letnem programu "Made in Slovenia 2035", ki je nastal ob sodelovanju več kot 90 gospodarstvenikov in strokovnjakov ter je namenjen ključnim odločevalcem pri oblikovanju razvojnih politik. Gre za strateški načrt za učinkovit pospešek razvoja slovenske industrije in gospodarstva, ki je usklajen z globalnimi trendi in temelji na specifičnih konkurenčnih prednostih slovenskega gospodarstva. Program je namenjen ključnim odločevalcem v državi, ki bodo v prihodnjih letih oblikovali gospodarske in širše razvojne politike, je izpostavil glavni ekonomist GZS.

Če strnemo njegovo sporočilo, slovenska podjetja geopolitične negotovosti najbolj občutijo prek evropskega trga skozi naročila, dobavne verige, cene energentov in pogoje financiranja. V kratkem roku lahko največ škode naredijo kombinacija trgovinskih sporov, pritisk poceni uvoza in morebitna prerazporeditev javnega denarja zaradi obrambnih potreb. V letu 2026 bo uspešnejši tisti del gospodarstva, ki bo ostal finančno discipliniran, bo odpornejši pri dobavah ter bo prilagodljiv pri strategiji trgov, proizvodnje in investicij. Država in EU pa morata v času negotovosti na zunanjih trgih zagotoviti stabilen, predvidljiv okvir za zaščito konkurenčnosti, trdnega gospodarstva in delovnih mest.

Novice za vas: