Evropski sektor obrambne tehnologije doživlja investicijski razcvet, saj je bilo v prvih sedmih mesecih leta 2025 v zagonska podjetja vloženih rekordnih 1,4 milijarde evrov. Od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je skupni znesek naložb narasel na 2,4 milijarde evrov, kar je izjemen skok v primerjavi z zgolj 30 milijoni evrov leta 2020. Ključni preobrat je sprožil govor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea na varnostni konferenci v Münchnu, ki je med vlagatelji okrepil zavedanje o pomenu evropske varnosti in tehnološke neodvisnosti, poroča spletna stran Forbes.
Med pionirji novega obrambnega kapitala je podjetje Expeditions iz Varšave, ki je že zbralo več kot 100 milijonov evrov za svoj drugi sklad, cilj pa je 150 milijonov do konca leta. Expeditions podpira vrsto evropskih in ameriških vlagateljev, med podprtimi podjetji pa so tudi Alpine Eagle, ki se ukvarja z bojem proti dronom, in estonski Lendurai. Soustanovitelj Mikolaj Firlej je za Financial Times dejal, da Evropa nima več razkošja čakanja – govor v Münchnu je bil po njegovem mnenju večji katalizator kot sama vojna v Ukrajini.
Kljub rekordnim številkam je sektor še vedno v zgodnji fazi razvoja
Vrednotenja zagonskih podjetij so bistveno nižja kot pri uveljavljenih igralcih, kot je Rheinmetall, ki ima tržno kapitalizacijo 90 milijard evrov. Firlej ocenjuje, da bo do konca leta v sektor vloženih do 2 milijardi evrov, kar je velik korak naprej, a še vedno majhen glede na potrebe evropske varnostne infrastrukture. Vlagatelji se prebujajo, sektor pa se hitro razvija – z jasnim ciljem okrepiti evropsko obrambno avtonomijo.
Kdo so glavni vlagatelji?
Glavni vlagatelji v evropski obrambni tehnologiji so v zadnjih letih postali tako zasebni skladi kot državne institucije. Po poročanju DW so nemška zagonska podjetja, kot so ARX Robotics, Quantum Systems in Hattec, prejela več kot milijardo evrov investicij, saj globalna varnostna negotovost povečuje zanimanje vlagateljev za visokotehnološke rešitve, kot so avtonomni minipanzerji in droni, ki jih poganja umetna inteligenca. Poleg tega nemška vlada neposredno financira ukrajinsko proizvodnjo dolgometnih dronov, kar kaže na novo obliko vojaško-industrijskega sodelovanja med državami.
Na ameriški strani se pojavljajo platforme, kot je Pravo Ventures, ki omogočajo akreditiranim vlagateljem dostop do ukrajinskih zagonskih podjetij na področju obrambne in dvojne rabe tehnologije. Investicije se začnejo že pri 2500 dolarjih, pri čemer platforma sodeluje z lokalnimi inkubatorji in inovacijskimi grozdi, kot so Brave1 in Techosystem. Poleg institucionalnih vlagateljev, kot je Rheinmetall, ki vlaga v proizvodne obrate v Litvi, se krepi tudi vloga baltskih startupov, kot je Frankenburg Technologies, ki razvijajo cenovno dostopne protidronske sisteme za NATO. Skupaj ti akterji oblikujejo novo obrambno inovacijsko krajino, ki temelji na hitrem odzivu, tehnološki disruptivnosti in strateškem povezovanju, še poročata DW in Business Insider.
Vir: Forbes, Financial Times, DW, Business Insider
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV