Na koncu sveta nastaja nekaj ogromnega: v igri so milijarde

Tekma za umetno inteligenco ne poteka le v raziskovalnih laboratorijih in tehnoloških podjetjih. Vse bolj pomembna postaja tudi infrastruktura, ki omogoča delovanje najzmogljivejših modelov. Prav zato pozornost vlagateljev zdaj privablja območje, ki ga večina ljudi povezuje z ledeniki, vetrom in neokrnjeno naravo, poroča stran Telegraf biznis, ki povzema tudi poročila agencije Reuters.

V argentinski Patagoniji namreč nastaja več načrtov za gradnjo velikih podatkovnih centrov, ki bi lahko v prihodnosti poganjali razvoj umetne inteligence. Po poročanju Reutersa investitorje privabljajo predvsem nizke temperature, obilica prostora ter dostop do različnih energetskih virov.

Podatkovni centri, ki poganjajo umetno inteligenco, potrebujejo ogromne količine električne energije in učinkovite sisteme hlajenja. Patagonija ponuja naravno prednost, saj hladnejše podnebje zmanjšuje stroške hlajenja strežniške opreme. Poleg tega ima regija dostop do obnovljivih virov energije in plina iz enega največjih nahajališč plina iz skrilavca na svetu, Vaca Muerta.

Zaradi teh prednosti vse več podjetij proučuje možnosti za gradnjo novih zmogljivosti prav na skrajnem jugu Argentine.

Med največjimi načrtovanimi naložbami je projekt družbe OpenAI in argentinskega podjetja Sur Energy. Podjetji sta napovedali načrte za podatkovni center na čisto energijo, katerega vrednost bi lahko dosegla kar 25 milijard dolarjev (približno 21,5 milijarde evrov). Načrtovana zmogljivost centra naj bi znašala do 500 megavatov.

Gre za naložbo, ki kaže, kako pomembna postaja infrastruktura za umetno inteligenco v svetovni tehnološki tekmi.

Tudi energetska družba Pampa Energía proučuje gradnjo podatkovnega centra v provinci Neuquén. Po navedbah podjetja bi objekt lahko porabil do 500 megavatov električne energije, samo električna infrastruktura pa bi stala skoraj 900 milijonov dolarjev (približno 770 milijonov evrov).

V provinci Chubut medtem poljsko podjetje Green Capital načrtuje podatkovni center, katerega prva faza bi dosegla zmogljivost 300 megavatov in vrednost okoli 3 milijarde dolarjev (približno 2,6 milijarde evrov). Dolgoročno bi se lahko projekt razširil celo do 3.000 megavatov.

Ameriško podjetje FlexDomes prav tako išče vlagatelje za projekt v Patagoniji. Prva faza s 120 megavati zmogljivosti naj bi po ocenah stala približno 1,4 milijarde dolarjev (približno 1,2 milijarde evrov), poročajo omenjeni mediji.

Povečano zanimanje za Argentino prihaja v času, ko država poskuša privabiti tuje investicije. Pri tem mediji izpostavljajo reforme predsednika Javierja Mileija ter program spodbud za velike investicije, ki vlagateljem ponuja davčne ugodnosti in večjo regulatorno stabilnost.

Kljub optimizmu strokovnjaki opozarjajo, da večina projektov ostaja v zgodnji fazi razvoja. Med največjimi izzivi so infrastruktura, povezljivost in zagotavljanje financiranja.