Prihaja nov udarec za družinske proračune?

Če ste v zadnjih letih upali, da so najhujše podražitve hrane za nami, najnovejša opozorila niso najbolj spodbudna. Mednarodne organizacije in ekonomisti opozarjajo, da bi se lahko cene osnovnih živil v prihodnjih tednih oz. mesecih ponovno zvišale, pritisk pa bi se lahko nadaljeval tudi v letu 2027.

Za to ni odgovoren le en dejavnik. Po svetu se namreč hkrati kopičijo posledice suš, ekstremnih vremenskih pojavov, vojn, motenj v pomorskem prometu ter višjih stroškov goriva in gnojil. Vse to postopoma povečuje stroške pridelave in prevoza hrane.

Pšenica že občutno dražja

Kot poroča romunski Digi24, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarja, da bi se lahko težave v dobavnih verigah proti koncu letošnjega leta in v prihodnjem letu še zaostrile. Posebej skrb vzbujajo cene pšenice, riža in drugih osnovnih živil.

Po podatkih iz poročila se je cena pšenice na svetovnem trgu od začetka leta zvišala za več kot 30 odstotkov. Riž se je v glavnih azijskih izvoznicah podražil za od 10 do 13 odstotkov.

V Indoneziji so cene riža dosegle rekordne ravni zaradi pričakovanega zamika padavin, v Indiji pa je sladkor po šibki monsunski sezoni dosegel zgodovinsko visoke cene. Dodatne skrbi povzroča vremenski pojav El Niño, ki ogroža kmetijsko proizvodnjo v Indiji in jugovzhodni Aziji.

Najbolj bodo prizadeti gospodinjstva z nižjimi prihodki

Glavni ekonomist FAO, Maksimo Torero, opozarja, da sočasne motnje v proizvodnji in dobavi ustvarjajo velik pritisk na svetovni prehranski sistem. Po njegovih besedah bi lahko največjo ceno plačala prav gospodinjstva z nižjimi prihodki, saj za hrano namenijo največji delež svojega proračuna.

Tudi podatki Svetovne banke kažejo na zaostrovanje razmer. V 22 odstotkih od 150 analiziranih držav so cene hrane rasle hitreje od splošne inflacije. Še pred nekaj meseci je bilo takšnih držav bistveno manj.

Zakaj se hrana draži?

Če vas že zdaj boli račun za živila, vas te napovedi ne bodo razveselile.FOTO: Shutterstock

Velik del težav izvira iz mednarodnega transporta. Napetosti in konflikti v območju Črnega in Rdečega morja povečujejo stroške pomorskega prevoza, dogajanje na Bližnjem vzhodu pa vpliva na cene goriva in gnojil.

Ko se podražijo gorivo, energija, gnojila in prevoz, to občutijo tako kmetje kot živilska industrija. Del teh stroškov se prej ali slej prelije tudi v končne cene na policah trgovin.

So podražitve že vidne?

V nekaterih državah so posledice že opazne. V Egiptu se je podražil kruh, ki ni subvencioniran, v Združenih arabskih emiratih pa je jedilno olje dražje za približno 40 odstotkov.

Strokovnjaki opozarjajo še na eno tveganje. Če bi veliki uvozniki znova začeli množično kupovati žita na svetovnem trgu v času omejenih zalog, bi lahko cene osnovnih živil dodatno poskočile. Nekatere države bi se lahko odzvale tudi z omejitvami izvoza hrane, kar bi razmere še poslabšalo.

Za slovenske potrošnike to ne pomeni nujno, da bodo vsa živila podražila za enak odstotek. A gibanje cen pšenice, energentov in prevoza bo v prihodnjih mesecih eden ključnih pokazateljev, ali se obeta nov pritisk na družinske proračune.