Svetovna letalska industrija se sooča z izjemno resno krizo, ki presega težave med pandemijo, glavni vzrok pa so močno povečane cene letalskega goriva. Konflikt na Bližnjem vzhodu in možnost zaprtja Hormuške ožine, skozi katero potuje velik del svetovne nafte, sta prepolovila dobavo in dvignila ceno goriva.
Medtem ko je bilo letalsko gorivo v februarju okoli 96 dolarjev za sod (83,25 evra), je do 20. marca skočilo na 197 dolarjev (171 evrov) – kar je več kot dvakratna rast v enem mesecu. To je še višja cena, kot je bila dosežena ob izbruhu vojne v Ukrajini leta 2022. Ta podražitev se takoj odraža v ogromnih stroških letalskih prevoznikov: polnjenje letala Boeing 737-800 je na primer konec februarja stalo okoli 17.000 dolarjev (14.742 evrov), le teden dni kasneje pa že več kot 27.000 dolarjev (23.414 evrov).
Po navedbah strani Business Insider so največje letalske družbe od začetka konflikta izgubile približno 53 milijard dolarjev tržne vrednosti (46 milijard evrov). To se je zgodilo kljub prvotnim pričakovanjem rekordnih dobičkov v višini 41 milijard dolarjev za tekoče leto (35,6 milijarde evrov). Rast cen goriva in hkrati povišane cene kart, ki dušijo povpraševanje, predstavljajo izjemen izziv za celotno industrijo.
Seveda vse te podražitve na koncu čutijo potrošniki. Več o cenah kart v spodnjem članku.
Podvojitev cene goriva letalskim prevoznikom povzroča milijardne izgube in odpovedi poletov
Izvršni direktor podjetja United Airlines, Scott Kirby, je že moral sporočiti slabo novico – odpovedati bodo morali približno pet odstotkov vseh načrtovanih letov, vsaj v prvi fazi. To kaže, kako hude so razmere v resnici. Kirby je svojim zaposlenim odkrito sporočil: "Resničnost je, da so se cene letalskega goriva v zadnjih treh tednih več kot podvojile, in ne vemo, kako se bo vse razvijalo."
Povedal je tudi, da bi ob dolgotrajno visokih cenah goriva, letni stroški podjetja zrasli za milijarde dolarjev. Tudi če se trenutne cene ne bodo povišale, že sedaj letalskim prevoznikom predstavljajo veliko breme in zahtevajo drastične spremembe. Te odločitve niso preproste, saj imajo odpovedi poletov dolgotrajen vpliv na ugled podjetij, lojalnost strank in logistiko, vendar so v tem primeru žal neizbežne. Prav tako naraščajo skrbi glede fizične dostopnosti goriva, ne zgolj njegove cene.
Po mnenju analitikov Deutsche Bank bi lahko pomanjkanje takojšnjih rešitev prisililo letalske prevoznike, da prizemljijo na tisoče letal po vsem svetu, najšibkejši med njimi pa bi lahko celo prenehali z delovanjem. Poleg visoke cene letalskega goriva, postaja pomemben problem tudi fizična dobava goriva. Patrick Pouyanne, izvršni direktor podjetja TotalEnergies, opozarja na vse večje pomanjkanje goriva, ki se iz Azije že širi v Evropo. Opozarja, da " bo kriza resnično prizadela kupce," in da bodo posledice odvisne od dolžine trajanja konflikta: "Lahko bi bile zelo, zelo dramatične posledice." Te novice so posebej zaskrbljujoče za evropske potnike, ki se pripravljajo na poletne dopuste, saj analitiki napovedujejo dodatne negotovosti. Zato vprašanje ni le koliko gorivo stane, temveč tudi, ali ga bo sploh dovolj, da se izvedejo načrtovani leti.
Zaradi visokih cen goriva so se zvišale tudi cene letalskih kart
Analitska družba OAG je sporočila, da so se globalne cene v prvih dveh mesecih tekočega leta že povišale za 24 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Na turistično priljubljenih poteh lahko potniki pričakujejo povišanje cen med 10 in 20 odstotki, pri čemer so najbolj prizadeti tisti, ki karte kupujejo v zadnjem trenutku.
Kenton Jarvis, izvršni direktor podjetja EasyJet, je izrazil resno zaskrbljenost glede prihodnosti. "Prepričan sem, da bomo leteli še teden ali dva. Verjetno tudi tri. Sem prepričan tudi za štiri tedne? Nihče mi ne more povedati, na kaj lahko računam, poletje pa je pred vrati," je dejal, kar kaže na veliko negotovost v industriji. Potniki morajo tako računati na dražje karte in verjetno tudi manjše število razpoložljivih letov, kar lahko povsem spremeni njihove načrte za poletje. Skrbi so, kot kaže, upravičene.
Letalska industrija je v preteklosti že preživela naftne krize - na primer tista v sedemdesetih letih, hud padec po terorističnih napadih 11. septembra in tudi popolno zaustavitev leta 2020 zaradi pandemije. Vsakič se je nekako prilagodila in preživela. Vendar je trenutna kriza bistveno drugačna zaradi svoje kompleksnosti in obsega. Ni samo vprašanje cene goriva, temveč tudi njegova fizična razpoložljivost in blokirane poti dobave, ki ovirajo normalno delovanje.
Vir: TPortal, Business Insider
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV