Ko uporabniku ChatGPT, Copilot ali Gemini v nekaj sekundah pripravijo odgovor, se zdi, kot da vse poteka skoraj brez stroškov. V resnici za vsakim vprašanjem stojijo ogromni podatkovni centri, ki porabljajo vedno več električne energije. Najnovejše analize kažejo, da bo umetna inteligenca v prihodnjih letih eden najpomembnejših dejavnikov rasti porabe električne energije na svetu.
Poraba elektrike podatkovnih centrov naj bi se do leta 2030 več kot podvojila
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so podatkovni centri leta 2024 porabili približno 415 TWh električne energije, kar predstavlja okoli 1,5 odstotka svetovne porabe električne energije. V osnovnem scenariju IEA naj bi poraba do leta 2030 narasla na približno 945 TWh, kar je več kot dvakrat več kot danes.
Izvršni direktor IEA Fatih Birol je ob objavi poročila poudaril, da bi lahko podatkovni centri do leta 2030 porabili približno toliko električne energije, kot je danes porabi celotna Japonska.
Umetna inteligenca je glavni razlog za rast
Po ocenah IEA bo prav umetna inteligenca največji posamični dejavnik rasti porabe elektrike v podatkovnih centrih. Posebej energetsko zahtevni so sistemi, ki uporabljajo specializirane grafične procesorje (GPU), potrebne za učenje in delovanje naprednih modelov umetne inteligence.
Poročilo IEA ugotavlja, da je poraba električne energije podatkovnih centrov leta 2025 zrasla za približno 17 odstotkov, medtem ko naj bi se poraba centrov, osredotočenih na umetno inteligenco, do leta 2030 celo potrojila.
Zakaj tehnološki velikani iščejo nove vire energije?
Rastoče potrebe po elektriki spreminjajo strategije največjih tehnoloških družb. Podjetja, kot so Microsoft, Google in Amazon, sklepajo dolgoročne pogodbe za nakup električne energije iz obnovljivih virov in jedrskih elektrarn. Po podatkih IEA je tehnološki sektor leta 2025 predstavljal približno 40 odstotkov vseh korporativnih pogodb za nakup obnovljive električne energije (PPA).
IEA navaja tudi, da je skupna vrednost kapitalskih izdatkov petih največjih tehnoloških podjetij leta 2025 presegla 400 milijard ameriških dolarjev, leta 2026 pa naj bi se povečala še za dodatnih 75 odstotkov.
Kaj pa Slovenija?
Neposrednega vpliva umetne inteligence na slovenske položnice za elektriko za zdaj ni mogoče dokazati. Vendar pa Slovenija že zdaj veliko vlaga v elektroenergetsko omrežje, saj se povečuje elektrifikacija prometa, ogrevanja in industrije.
Agencija za energijo RS pojasnjuje, da je namen omrežnine financiranje vzdrževanja, delovanja in razvoja elektroenergetskega sistema. Nova metodologija obračunavanja omrežnine je bila uvedena zato, da bi spodbudila učinkovitejšo uporabo omrežja in zmanjšala konične obremenitve.
Po informativnih izračunih, ki jih je objavila Agencija za energijo RS, povprečno štiričlansko gospodinjstvo z letno porabo 4.000 kWh elektrike in dogovorjeno močjo 4,2 kW v letu 2026 za omrežnino plača približno 171 evrov letno, ob upoštevanju prehodnega obdobja nove metodologije.
Bodo računi v prihodnje višji?
To je vprašanje, na katerega danes nihče ne more podati zanesljivega odgovora.
IEA ugotavlja, da bodo za zadovoljevanje potreb podatkovnih centrov potrebne dodatne investicije v proizvodnjo elektrike, omrežja in hranilnike energije. Hkrati pa poudarja, da podatkovni centri tudi leta 2030 ne bodo največji vir rasti povpraševanja po elektriki, saj bodo pomembno vlogo še naprej imeli električna vozila, klimatizacija in industrija.
Natančen vpliv na končne cene elektrike bo zato odvisen predvsem od energetskih politik držav, hitrosti razvoja obnovljivih virov energije, jedrske energetike in obsega vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo.
Največja nevarnost umetne inteligence za družinske proračune morda ni sam ChatGPT, ampak dejstvo, da digitalna revolucija potrebuje vedno več električne energije. Če bo svet želel uporabljati vse zmogljivejšo umetno inteligenco, bo moral hkrati zgraditi tudi bistveno več energetske infrastrukture. Kdo bo na koncu plačal ta račun, ostaja eno ključnih gospodarskih vprašanj prihodnjega desetletja.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je mednarodna organizacija s sedežem v Parizu, ki je bila ustanovljena leta 1974 kot odziv na naftno krizo. Njena primarna naloga je zagotavljanje zanesljive, cenovno dostopne in čiste energije za svoje članice. Agencija deluje kot svetovalno telo, ki analizira energetske trge, spremlja trende v proizvodnji in porabi energije ter državam pomaga pri oblikovanju politik za energetsko varnost in prehod na trajnostne vire energije.
Grafični procesorji (GPU) so prvotno zasnovani za hitro obdelavo kompleksnih vizualnih podatkov, kot so igre ali video montaža. V kontekstu umetne inteligence so postali nepogrešljivi, ker so optimizirani za vzporedno procesiranje. Medtem ko običajni procesorji (CPU) opravljajo naloge zaporedoma, lahko GPU-ji izvedejo tisoče matematičnih operacij hkrati, kar je nujno za učenje globokih nevronskih mrež, ki zahtevajo obdelavo ogromnih količin podatkov v zelo kratkem času.
Pogodba o nakupu električne energije (Power Purchase Agreement - PPA) je dolgoročni dogovor med proizvajalcem električne energije (običajno iz obnovljivih virov, kot so vetrne ali sončne elektrarne) in kupcem, ki je v tem primeru pogosto veliko podjetje. S temi pogodbami si tehnološki velikani zagotovijo fiksno ceno elektrike za več let vnaprej, hkrati pa podpirajo gradnjo novih energetskih projektov. To jim omogoča, da zmanjšajo svoj ogljični odtis in se zavarujejo pred nihanji cen na trgu električne energije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV