To poletje bi lahko izbrisalo skoraj vso gospodarsko rast Evrope

Ko temperature presežejo 40 stopinj Celzija, posledic ne občutijo samo ljudje. Vse bolj jih čutijo tudi podjetja, delodajalci, energetika, kmetijstvo in celotna gospodarstva. Vročinski valovi, ki so letos prizadeli velik del Evrope, bi lahko po ocenah povzročili približno 180 milijard evrov gospodarske škode, kar predstavlja okoli odstotek bruto domačega proizvoda Evropske unije.

Po analizi nizozemske banke Triodos, o kateri so poročali Euronews, bi lahko bila letošnja gospodarska škoda zaradi ekstremne vročine in požarov tako velika, da bi praktično izničila skoraj vso pričakovano gospodarsko rast EU v letu 2026.

Ena največjih težav ni škoda na infrastrukturi, temveč slabša produktivnost zaposlenih. Ko temperature presežejo približno 30 stopinj Celzija, začne delovna učinkovitost opazno padati.

Analiza zavarovalnice Allianz, ki jo navajajo Euronews, Forbes in drugi mediji, kaže, da se lahko produktivnost zmanjša za približno 3 odstotke za vsako dodatno stopinjo nad 30 stopinj, če vročina vztraja več dni zapored. Najbolj so prizadeti delavci na prostem, v gradbeništvu, logistiki in kmetijstvu, posledice pa se kažejo tudi v pisarnah, saj vročina vpliva na spanec, koncentracijo in kognitivne sposobnosti.

Tudi Evropska centralna banka (ECB) opozarja, da imajo poletni vročinski valovi dolgoročnejše gospodarske posledice. Njene raziskave kažejo, da lahko ekstremna vročina zmanjšuje regionalno gospodarsko aktivnost še več let po dogodku.

Vročina močno prizadene tudi evropsko kmetijstvo. Zaradi suše in visokih temperatur se zmanjšujejo pridelki, kar lahko vodi v višje cene hrane. Po ocenah raziskovalcev bi lahko ta vpliv sam predstavljal približno 0,15 odstotka evropskega BDP.

Pod pritiskom je tudi energetski sektor. Nizki vodostaji rek otežujejo delovanje hidroelektrarn in jedrskih elektrarn, ki za hlajenje potrebujejo velike količine vode. Hkrati se zaradi vročine povečuje poraba električne energije za hlajenje stavb. CNBC poroča, da ekstremne temperature povečujejo stroške energetskih sistemov in pritisk na omrežja po vsej Evropi.

Prometna infrastruktura prav tako ni imuna. Nizki vodostaji Rena in Donave otežujejo rečni transport, kar povzroča zamude, dražje prevoze in motnje v dobavnih verigah. Zaradi pregrevanja so lahko prizadete tudi železnice in cestna infrastruktura.

Zanimivo je, da najbolj ogrožene niso nujno države z najvišjimi temperaturami. Po izračunih Triodos Bank je letos gospodarsko najbolj izpostavljena Francija, kjer bi lahko vročina znižala gospodarsko rast za kar 1,4 odstotne točke. To bi lahko francosko gospodarstvo celo potisnilo v krčenje.

Med bolj izpostavljenimi državami so tudi Italija, Španija in Nizozemska, medtem ko so nekatere severnejše države zaradi milejšega poletja letos nekoliko manj prizadete.

Ekonomisti vse pogosteje opozarjajo, da podnebne spremembe niso več zgolj okoljsko vprašanje, ampak postajajo ena ključnih gospodarskih tem prihodnjih desetletij.

Kot ugotavljajo pri Forbesu, CNBC in Evropski centralni banki, vročinski valovi vplivajo na produktivnost, investicije, cene hrane, stroške energije, zdravstvene sisteme in celo zavarovalniški sektor. Škoda se zato ne meri več le v številu vročih dni, ampak v milijardah evrov izgubljene gospodarske aktivnosti.

Če bodo poletja v Evropi še naprej postajala vse bolj vroča, bi lahko temperature nad 40 stopinj Celzija kmalu postale ne le zdravstveni, temveč tudi eden največjih gospodarskih izzivov evropske prihodnosti.

Viri: Euronews, Triodos, Forbes, CNBC, ECB, Firstpost, Bizlife