Kje je nakup živil najdražji? Slovenija med cenejšimi od Avstrije in Italije, a dražja od Hrvaške

Po podatkih, ki jih je analiziral Euronews Business, je najdražja država za nakup hrane Švica, medtem ko je med članicami EU najcenejša Romunija.

Pomembno pa je poudariti, da ne gre za uradne primerjave cen, ki bi jih pripravil Eurostat. Analiza temelji na podatkih podatkovne baze Numbeo, ki zbira informacije o življenjskih stroških na podlagi prispevkov uporabnikov in tržnih podatkov. Euronews Business je nato te podatke preračunal tako, da je povprečje Evropske unije postavil na vrednost 100 in omogočil primerjavo med državami.

Slovenija v analizi medija ni posebej izpostavljena, vendar podatki Numbeo kažejo, da se nahaja približno v sredini evropske lestvice. Cene živil so pri nas nižje kot v večini bogatejših zahodnoevropskih držav, hkrati pa višje kot v večini držav Zahodnega Balkana.

Za slovenske potrošnike je posebej zanimiva primerjava s sosedami. Avstrija je med dražjimi državami v Evropi, saj njen indeks cen živil znaša 124,5. To pomeni, da so živila v povprečju približno četrtino dražja od povprečja EU. Italija ima indeks 110,2, kar jo prav tako uvršča nad evropsko povprečje. Hrvaška dosega indeks 85,9, zato so živila tam v povprečju cenejša kot v Sloveniji, Avstriji ali Italiji. Madžarska sodi med države z nižjimi cenami hrane od povprečja EU, podobno kot večina vzhodnoevropskih držav.

Pogled na zemljevid Evrope tako pokaže zanimiv vzorec: sever in zahod celine imata praviloma višje cene živil, jugovzhod in vzhod Evrope pa nižje.

Absolutna rekorderka ostaja Švica, kjer indeks cen živil dosega 189,2. To pomeni, da so živila kar 89,2 odstotka dražja od povprečja EU. Če bi za povprečno evropsko nakupovalno košarico odšteli 100 evrov, bi vas enak nakup v Švici stal skoraj 190 evrov.

Švici sledijo:

Islandija (183,6),

Norveška (154,4),

Luksemburg (134,9),

Danska (128,4).

Kar tri od petih najdražjih držav so nordijske države. Tudi Finska in Švedska ostajata občutno nad povprečjem Evropske unije.

Znotraj EU je najcenejša država za nakup živil Romunija, kjer so cene za približno tretjino nižje od evropskega povprečja. Še nižje cene beležijo nekatere države zunaj EU, predvsem na Balkanu.

Med najcenejšimi so Moldavija (57,2), Severna Makedonija (59,8), Romunija (66,7), Bosna in Hercegovina (67,9) ter Srbija (68,8).

Strokovnjaki opozarjajo, da nižje cene ne pomenijo nujno tudi večje dostopnosti hrane. Ilaria Benedetti z University of Tuscia izpostavlja, da gospodinjstva v državah z nižjimi cenami za hrano pogosto namenijo precej večji delež svojega proračuna kot prebivalci bogatejših držav. V Romuniji tako za hrano in brezalkoholne pijače porabijo več kot 23 odstotkov gospodinjskega proračuna.

Podobno opozarja tudi Jeremiás Máté Balogh z Corvinus University, ki poudarja, da je treba poleg cen upoštevati tudi višino plač in kupno moč. Živila so lahko nominalno cenejša, vendar za prebivalce manj dostopna, če so tudi dohodki bistveno nižji.

Euronews Business je za primerjavo analiziral tudi cene 18 osnovnih živil iz baze Numbeo. Povprečna vrednost takšne košarice v EU znaša 69,84 evra.

Najdražja je bila znova v Švici, kjer je enaka košarica stala 137,90 evra, medtem ko je bila v Moldaviji vredna le 41,10 evra. Več kot 100 evrov je bilo treba odšteti tudi na Norveškem.

Posebej zanimiva je primerjava s slovenskima zahodnima in severnima sosedama. V Avstriji je košarica stala 88,10 evra, v Italiji 80 evrov, na Hrvaškem pa občutno manj zaradi nižjih cen živil.

Po besedah strokovnjakov na cene hrane vpliva kombinacija številnih dejavnikov: višina plač, stroški dela v kmetijstvu in industriji, cene energije, logistika in transport, obdavčitev, struktura trgovskega sektorja, pa tudi cene zemljišč, produktivnost kmetijstva, tečajna gibanja in potrošniške navade.

V zadnjih letih imajo pomembno vlogo predvsem stroški energije in goriv. Hrana namreč ne vključuje le stroškov pridelave, temveč tudi prevoz, skladiščenje, hlajenje, distribucijo in delo zaposlenih po celotni dobavni verigi.

Čeprav so živila v Avstriji in Italiji dražja kot v Sloveniji, imajo prebivalci teh držav tudi višje povprečne netne dohodke. Na drugi strani so živila na Hrvaškem in Madžarskem sicer cenejša, vendar so tam tudi plače opazno nižje. To potrjuje ugotovitev strokovnjakov, da cena na trgovski polici sama po sebi ne pove, kako dostopna je hrana za povprečno gospodinjstvo. Primerjava z Avstrijo in Italijo kaže, da pri nekaterih izdelkih še vedno nakupujemo ugodneje kot naši zahodni in severni sosedje, hkrati pa so cene opazno višje kot na Hrvaškem ali v večjem delu Balkana. 

Ključno sporočilo raziskave pa je, da sama cena na polici še ne pove vsega. Za razumevanje resnične obremenitve gospodinjstev je namreč treba vedno pogledati tudi plače, življenjske stroške in kupno moč prebivalcev.

Vir: Euronews Business