Predstavljajte si, da bi morali izbirati, komu prodati nujno potrebno surovino, ki bi vam prinesla bistveno več denarja, če bi jo prodali velikemu industrijskemu odjemalcu, namesto manjšim kupcem. Enaka dilema je prisotna pri proizvajalcih pomnilnikov; AI-sistemi potrebujejo ogromno in zahtevajo drage komponente. Zato proizvodnja za to industrijo prinaša višje marže in je bolj atraktivna. Posledično bo vaša želja po cenovno ugodnejšem in dobro opremljenem telefonu ali računalniku naletela na prepreke. Stroški komponent so se zvišali, in čeprav si proizvajalci elektronike želijo obdržati konkurenčne cene, je vprašanje, ali se bodo lahko uprli prenašanju bremena na nas, potrošnike. To žal pomeni, da so podražitve praktično neizogibne.
Leto 2026 bo za potrošnike na področju pametnih telefonov in osebnih računalnikov torej precej zahtevno, saj se obetajo višje cene, dražje komponente in upad dobave. Globalno povpraševanje po pomnilniških čipih, ki ga poganja razcvet umetne inteligence, neposredno vpliva na celotno elektroniko – od najcenejših telefonov do vrhunskih računalnikov.
Pametni telefoni: dražji zaradi pomnilniških čipov

Analize Counterpoint Research kažejo, da se bo povprečna cena pametnih telefonov leta 2026 zvišala za 6,9 odstotka, saj bo trg prizadelo pomanjkanje pomnilniških čipov, ki jih v velikih količinah porabijo podatkovni centri za potrebe umetne inteligence.
Hkrati naj bi se globalne pošiljke telefonov zmanjšale za 2,1 odstotka, kar pomeni šibkejšo ponudbo v prodajnih kanalih, poroča spletna stran cnbc.com.
Najbolj bo prizadet nizkocenovni segment (telefoni pod 200 dolarji oziroma 170 evrov), kjer so se stroški izdelave že zvišali za 20 do 30 odstotkov. Srednji in višji razred beležita rast stroškov med 10 in 15 odstotki, kar proizvajalce sili v podražitve ali celo v zniževanje specifikacij naprav. Veliki proizvajalci, kot sta Apple in Samsung, bodo spremembe lažje prenesli, medtem ko bodo kitajski proizvajalci občutili največji pritisk, poroča stran gsmarena.com.
Računalniki: podobna zgodba – višje cene in omejene količine
Podobno kot telefoni bodo leta 2026 dražji tudi osebni računalniki. Tudi tukaj je glavni razlog pomanjkanje pomnilnika in procesorjev, saj podatkovni centri preusmerjajo kapacitete največjih proizvajalcev čipov.
Zvišanje cen računalnikov potrjujejo analize, ki opozarjajo, da povpraševanje po Intelovih procesorjih presega proizvodne zmožnosti, kar dodatno pritiska na cene končnih naprav in podaljšuje dobavne roke, navaja stran trafera.com.
Na trgu osebnih računalnikov bo pomemben dejavnik tudi rast AI-računalnikov, katerih prodaja naj bi dosegla več kot polovico trga do leta 2026. Ti sistemi imajo vgrajene specializirane čipe, kar še dodatno povečuje povpraševanje po komponentah, ki jih primanjkuje, dodaja stran computerworld.com.
Kaj to pomeni za kupce?
- Višje cene tako telefonov kot računalnikov bodo realnost vsaj do drugega četrtletja 2026.
- Nizkocenovni segment bo najbolj prizadet, pri čemer bodo nekatere naprave ponujale slabše specifikacije zaradi varčevanja s komponentami.
- Potrošniki bodo verjetno usmerjeni k dražjim modelom, kjer je relativni vpliv draginje manjši.
Nepopularna rešitev
Kaj pa, če bi preprosto dobili manj za svoj denar, pa bi bilo kljub temu to boljše kot bistveno višja cena? Pojavljajo se namreč namigi o nepopularni rešitvi – v naših napravah bi lahko bilo preprosto manj pomnilnika. To bi morda zadržalo cene, a bi obenem ogrozilo zmogljivost. Namesto telefonov z 12 GB pomnilnika naj bi se pojavilo več modelov s samo 4 GB. Gre za težko odločitev, ki jo bodo morali sprejeti proizvajalci, mi pa jo bomo morali sprejeti kot uporabniki, navaja spletna stran Tech Spot.
Enaka, če ne še bolj izrazita situacija, se lahko razvije na trgu računalnikov. Morda bodo osnovni modeli z 8 GB RAM ostali nespremenjeni, a pri računalnikih srednjega razreda, ki danes ponavadi vključujejo 12 ali 16 GB RAM, se utegne količina zmanjšati na 8 GB. To ni majhna sprememba, saj lahko pomembno vpliva na hitrost in učinkovitost delovanja, še posebej pri bolj zahtevnih programih. Pri računalnikih višjega cenovnega razreda bi se namesto 32 ali 64 GB lahko srečali s 16 GB pomnilnika. Torej, če iščete zmogljivost, boste morali v prihodnosti bolj podrobno preveriti specifikacije ali pa preprosto globlje seči v žep.
Kaj prinaša jutri: Nestabilen trg in izzivi za uporabnike?
Konec koncev, kakšna pa je resnična prihodnost trga, kjer ima umetna inteligenca glavno besedo? Resnica je, da je napovedovanje težavno. Eno pa je gotovo: potrebe po umetni inteligenci bodo le še naraščale. Glavno vprašanje se vrti okoli tega, ali bo industrija uspela proizvesti dovolj komponent, da bo zadostila tako industriji umetne inteligence kot tudi našim vsakodnevnim potrebam po pametnih napravah. Če se bo ponudba uspela izenačiti s povpraševanjem, bi se situacija lahko umirila in cene stabilizirale. V nasprotnem primeru, če bo poudarek ostal predvsem na umetni inteligenci, se nam lahko obetajo trajne podražitve in manjši pomnilniki v napravah. Cilj pa je omogočiti, da bo vsak imel dostop do potrebne tehnologije po sprejemljivi ceni.
Vir: Tech Spot, cnbc.com, gsmarena.com, trafera.com, computerworld.com


















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV