Ste tudi vi ujeti v to past? Psihologi razkrivajo, kako ravnati

Kupite nov telefon, modne čevlje ali kos pohištva, ki ste si ga želeli že mesece. Občutek je odličen. Za nekaj ur, dni ali tednov se zdi, da je življenje boljše. Nato pa navdušenje zbledi in nova pridobitev postane le še eden od predmetov v vašem vsakdanu.

Mnogi so ta občutek doživeli že neštetokrat. Zato se postavlja vprašanje: zakaj nas nakupovanje osreči le za kratek čas?

Odgovor se skriva v delovanju naših možganov, psihologiji sreče in načinu, kako se ljudje prilagajamo novim okoliščinam.

Psihologi že desetletja preučujejo pojav, ki mu pravijo hedonična adaptacija. Gre za naravno težnjo človeka, da se sčasoma navadi na pozitivne spremembe in se vrne na svojo običajno raven zadovoljstva.

Raziskovalci Sonja Lyubomirsky in Kennon Sheldon ugotavljajo, da začetna sreča po pozitivnem dogodku sčasoma oslabi, saj novo stanje postane nekaj običajnega. Enako velja za napredovanje v službi, višjo plačo ali nov avtomobil. Kar je bilo včeraj razburljivo, danes postane normalno.

Prav zato velja, da nakup pogosto prinese več veselja v trenutku pričakovanja kot po tem, ko izdelek dejansko uporabljamo.

Psihologi opozarjajo, da velik del zadovoljstva ustvarja že samo pričakovanje nakupa.

Ko brskamo po spletnih trgovinah, primerjamo izdelke ali čakamo na paket, možgani sproščajo dopamin, nevrotransmiter, povezan z občutkom nagrade in motivacije. Kot pojasnjuje Psychology Today, nakupovanje pogosto deluje kot čustveni odziv na stres, dolgčas ali občutek pomanjkanja nadzora nad življenjem.

Toda težava je v tem, da dopaminska nagrada ni trajna. Ko predmet dobimo, vznemirjenje izgine in možgani začnejo iskati nov vir zadovoljstva.

Po mnenju strokovnjakov človek ni ustvarjen za trajno zadovoljstvo z obstoječim stanjem.

Psihološki modeli kažejo, da ljudje hitro zvišujemo svoja pričakovanja. Novi telefon, ki se je zdel vrhunski, čez nekaj mesecev ni več tako poseben. Nova kuhinja postane zgolj kuhinja. Nova torbica le še ena torbica v omari.

Raziskave kažejo, da dolgoročno srečo zmanjšuje prav nenehno primerjanje ter želja po naslednji pridobitvi. Ko dosežemo en cilj, si pogosto postavimo novega in tako ostajamo na svojevrstni "tekalni stezi sreče".

Po podatkih, ki jih navaja Psychology Today, veliko ljudi poseže po nakupovanju v obdobjih stresa, tesnobe ali utrujenosti. Tako imenovana "retail terapija" lahko začasno izboljša razpoloženje, ker daje občutek nadzora in prijetne distrakcije.

Toda dolgoročni učinek je pogosto nasproten.

Če nakupujemo zato, da bi zapolnili čustveno praznino, rešitev običajno traja zelo kratek čas. Ko začetni občutek ugodja izgine, ostaneta le račun in morda celo občutek krivde zaradi nepotrebne porabe denarja.

Raziskave na področju psihologije sreče že vrsto let ugotavljajo zanimiv vzorec: ljudje običajno dobijo več dolgoročnega zadovoljstva iz izkušenj kot iz predmetov.

Potovanja, kakovosten čas z družino, nova znanja, hobiji in druženje ustvarjajo spomine, ki se s časom pogosto celo krepijo. Materialni predmeti pa postanejo del ozadja vsakdanjega življenja veliko hitreje.

Tudi raziskava, objavljena v reviji BMC Psychology, je pokazala, da lahko večjo srečo prinese raznolikost prijetnih izkušenj kot zgolj večja poraba denarja za stvari.

To ne pomeni, da si ne smete ničesar kupiti.

Pomeni pa, da je dobro razumeti, kaj od nakupa pričakujete. Če verjamete, da vas bo novi predmet osrečil za več mesecev ali celo let, boste verjetno razočarani. Če pa ga vidite kot prijeten dodatek k življenju in ne kot vir trajne sreče, bodo tudi pričakovanja bolj realna.

Strokovnjaki zato pogosto priporočajo premišljeno porabo denarja, vlaganje v doživetja in razvijanje navad, ki krepijo odnose, zdravje ter občutek smisla. To so dejavniki, ki imajo po raziskavah bistveno trajnejši vpliv na zadovoljstvo kot večina nakupov.

Nakupovanje nas osreči zato, ker naši možgani obožujejo novosti, pričakovanje in občutek nagrade. Toda enako hitro, kot pride navdušenje, tudi izgine. Novi predmeti se presenetljivo hitro spremenijo v nekaj običajnega.

Morda zato največja skrivnost sreče ni v tem, kaj kupimo, ampak v tem, kako živimo, s kom preživljamo čas in katere izkušnje ustvarjamo.

Viri: Harvard Business Review, Psychology Today, CNBC Make It, BMC Psychology, Greater Good Science Center (University of California, Berkeley)