Dolga desetletja je bil avtomobil simbol neodvisnosti, uspeha in osebne svobode. Številni so komaj čakali, da opravijo vozniški izpit, kupijo svoj prvi avto in se odpravijo na pot brez omejitev. Toda danes se odnos do avtomobila hitro spreminja. Vse več ljudi, predvsem mlajših odraslih, pa tudi del prebivalstva srednjih let, se zavestno odloča, da avtomobila ne bodo več imeli.

To ni več zgolj vprašanje ekologije. V ozadju so predvsem finance.

Lastništvo avtomobila postaja vse dražje

Kot ugotavljajo analitiki S&P Global Mobility, o katerih poroča portal Digital Dealer, delež mladih med 18. in 34. letom, ki kupujejo nove avtomobile, že več let upada. Eden ključnih razlogov so vse višji stroški lastništva.

Ne gre le za ekologijo, temveč tudi za visoke stroške, ki jih lastništvo vozila prinaša.
Ne gre le za ekologijo, temveč tudi za visoke stroške, ki jih lastništvo vozila prinaša. FOTO: Shutterstock

Nakup avtomobila je namreč šele začetek. Lastniki morajo poleg mesečnega obroka ali nakupne cene plačevati še gorivo, zavarovanje, servise, pnevmatike, registracijo in parkirnine. Ko vse stroške seštejejo, marsikdo ugotovi, da za avtomobil porabi več tisoč evrov letno.

Digital Dealer navaja, da so se povprečni mesečni obroki za avtomobile v zadnjih letih močno povečali, del novih vozil pa zahteva celo več kot 1000 dolarjev mesečnega obroka (to je 865 evrov). Za številne ljudi je to preprosto prevelik finančni zalogaj.

Delo od doma je spremenilo realnost

Pred pandemijo je bil avtomobil za številne nujno orodje za vsakodnevno vožnjo v službo. Danes je slika po svetu precej drugačna.

Ker veliko podjetij omogoča delo na daljavo ali hibridni model dela, marsikdo ugotavlja, da avtomobil večino časa stoji na parkirišču. Če vozilo uporabljate le nekajkrat na teden, se začne pojavljati vprašanje: ali je res smiselno plačevati vse stroške, povezane z lastništvom?

Prav to opažajo številni strokovnjaki za mobilnost. Ljudje vse pogosteje računajo, koliko jih avto dejansko stane na mesec, in ugotavljajo, da bi bil javni prevoz, občasni najem avtomobila ali uporaba taksijev pogosto cenejša izbira.

Mesta postajajo manj odvisna od avtomobilov

Še en pomemben razlog je razvoj mest.

Številna evropska mesta vlagajo v javni prevoz, kolesarske poti in pešcone. Zaradi tega avtomobil ni več samoumevna potreba. Če lahko do službe, trgovine ali zdravnika pridete peš, s kolesom ali avtobusom, se potreba po lastnem vozilu hitro zmanjša.

O tem piše tudi več mednarodnih analiz mobilnostnih trendov, ki ugotavljajo, da mlajše generacije pogosto dajejo prednost dostopnosti in udobju pred samim lastništvom avtomobila.

Generacija Z vidi avtomobil drugače

Po podatkih, ki jih povzema Fox Business na osnovi analiz Wall Street Journala in J.D. Power, ima danes bistveno manj mladih vozniški izpit kot pred nekaj desetletji.

Za generacijo njihovih staršev je bil avtomobil eden prvih velikih življenjskih ciljev. Današnja generacija pa denar pogosto raje namenja potovanjem, dodatnemu izobraževanju, tehnologiji ali varčevanju za stanovanje.

Številni mladi avtomobila ne vidijo več kot statusnega simbola. Veliko pomembnejša sta finančna varnost in fleksibilnost.

V ospredje prihajajo nove oblike mobilnosti

Souporaba vozil je že zelo razširjena.
Souporaba vozil je že zelo razširjena. FOTO: Shutterstock

Razcvet doživljajo tudi souporaba vozil, kratkoročni najemi in prevozi na zahtevo.

Če nekdo potrebuje avtomobil le enkrat ali dvakrat na teden, je pogosto ceneje, da ga najame za nekaj ur ali koristi druge oblike prevoza. Analize podjetij, ki spremljajo mobilnostne navade, kažejo, da se predvsem v urbanih okoljih vse več ljudi odloča za takšen pristop.

Namesto da bi vsak mesec plačevali fiksne stroške lastništva, plačajo le takrat, ko vozilo dejansko potrebujejo.

Tudi okolje igra pomembno vlogo

Pomemben del odločitve je tudi skrb za okolje.

Po podatkih različnih raziskav, ki jih navajajo avtomobilski analitiki in mediji, mlajše generacije pogosteje razmišljajo o vplivu osebnega prometa na okolje. Zato se del prebivalstva zavestno odloča za javni prevoz, kolo ali hojo.

Čeprav finančni razlogi ostajajo glavni dejavnik, okoljski vidik pogosto dodatno utrdi odločitev.

Avtomobil ni več samoumevna izbira

Strokovnjaki poudarjajo, da avtomobil ne izginja. Še vedno ostaja nepogrešljiv za številne družine, prebivalce podeželja in ljudi, ki se dnevno vozijo na delo.

Toda nekaj se je nedvomno spremenilo: avtomobil ni več avtomatična življenjska prioriteta.

Vedno več ljudi si postavlja zelo praktično vprašanje: ali mi avtomobil res prinaša dovolj koristi, da upraviči vse stroške, ki jih povzroča?

Za vedno več gospodinjstev je odgovor presenetljiv: ne.

Zakaj se ljudje odpovedujejo avtomobilom?

Najpogostejši razlog so visoki stroški lastništva, ki vključujejo nakup, gorivo, zavarovanje, vzdrževanje in parkiranje.

Ali mladi kupujejo manj avtomobilov kot nekoč?

Da. Več raziskav kaže, da mlajše generacije kupujejo manj novih avtomobilov kot prejšnje generacije v isti starosti.

Kaj nadomešča lastništvo avtomobila?

Javni prevoz, souporaba vozil, kratkoročni najemi, taksiji in delo od doma.

Ali je odpoved avtomobilu predvsem ekološka odločitev?

Ne vedno. Večina raziskav kaže, da so finančni razlogi običajno pomembnejši od okoljskih.

Viri: Digital Dealer, S&P Global Mobility, Fox Business, J.D. Power, Mobility Global Insights