Milijoni, palače in davčne ugodnosti: kaj po kralju Haraldu dobi njegov sin

Po smrti norveškega kralja Haralda V., ki je bil na prestolu kar 35 let, je kraljevi prestol zasedel njegov 53-letni sin Haakon, ki je prevzel ime Haakon VIII.

Kraljevi naslov je prešel samodejno, precej manj preprost pa je odgovor na vprašanje, kaj bo novi kralj po očetu tudi dejansko podedoval. Ob kraljevih družinah se namreč pogosto v premoženje seštevajo palače, posestva, umetniške zbirke, državni denar in zasebne naložbe, čeprav velik del tega bogastva sploh ni osebna last monarha.

Natančna vrednost Haraldovega zasebnega premoženja ni javno znana. Norveška kraljeva družina ne objavlja takšne razčlenitve zasebnih naložb, nepremičnin, nakita, umetnin in drugih dragocenosti, da bi lahko zanesljivo izračunali kraljevo neto vrednost.

Eno najbolj verodostojnih ocen je leta 2019 objavil norveški poslovni časnik Dagens Næringsliv. Po njegovih ugotovitvah sta imela kralj Harald in kraljica Sonja približno 100 milijonov norveških kron zasebnega likvidnega premoženja. Po referenčnem tečaju je to približno 9,2 milijona evrov. Premoženje naj bi bilo naloženo predvsem v sklade in obveznice na Norveškem in v tujini.

Poudariti je treba, da gre za oceno likvidnega oziroma finančnega premoženja kraljevega para, ki ne razkriva nujno vseh zasebnih nepremičnin, umetnin, plovil, nakita in drugih dragocenosti.

Poleg tega je bila ocena objavljena pred sedmimi leti. Vrednost naložb se je od takrat lahko povečala ali zmanjšala, del premoženja pa je lahko kraljevi par že prenesel na potomce. Zato lahko z gotovostjo rečemo le, da natančen obseg zapuščine za zdaj ni javno razkrit.

Ob omembi kraljevega bogastva si večina najprej predstavlja palače. Toda glavne norveške kraljeve rezidence, reprezentančni prostori in del umetniških zbirk so povezani z državo oziroma kraljevo institucijo. Kralj Harald jih ni mogel obravnavati kot običajno zasebno nepremičnino, ki bi jo lahko prodal in izkupiček razdelil med dediče.

Kraljeva palača v Oslu zato ni preprosto del zapuščine, ki bi jo Haakon dobil po očetu. Novi kralj jo uporablja zaradi svoje funkcije, ne zato, ker bi jo podedoval kot zasebno hišo.

Norveška kraljeva družina pa ima tudi zasebne nepremičnine. Kraljevi dvor mednje uvršča posestvo Skaugum v Askerju, Kongsseteren v Oslu, Prinsehytta v Sikkilsdalnu in posestvo Mågerø na otoku Tjøme.

Tudi pri teh posestvih ni mogoče vsega prišteti Haraldovi zapuščini. Skaugum, kjer živita Haakon in Mette-Marit, je že v zasebni lasti novega kralja. Posestvo z več stavbami in obsežnim zemljiščem je dobil že prej, zato ga po očetovi smrti ni podedoval na novo.

Pri Skaugumu se skriva še ena zanimiva finančna podrobnost. Haakon je letos dve stanovanjski nepremičnini na posestvu ponudil v najem.

Za manjšo, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje, je bila navedena najemnina okoli 1.040 evrov mesečno. Za precej večjo, 287 kvadratnih metrov veliko hišo v bližini glavne rezidence, pa približno 3.500 evrov mesečno.

Nepremičnini naj bi oddajal prek svojega samostojnega podjetja. Če bi bili obe oddani vse leto po navedenih cenah, bi skupaj prinesli približno 54.500 evrov bruto najemnin na leto. Od tega bi bilo seveda treba odšteti stroške upravljanja, vzdrževanja in morebitne davčne obveznosti.

Po smrti Haralda so v vrsti za njegovo premoženje žena Sonja in njegova dva otroka, princesa Märtha Louise in kralj Haakon VIII. Kako bo razdeljeno njegovo zasebno premoženje, za zdaj ni javno znano. Na razdelitev lahko vplivajo oporoka, zakonska pravila, lastništvo posameznega premoženja in morebitni prenosi, opravljeni že za časa življenja.

Pri kraljevih družinah se lahko nekateri zgodovinski predmeti, zbirke in nepremičnine prenašajo z monarha na monarha zaradi tradicije ali posebnih lastniških ureditev. Drugi del zapuščine pa se lahko obravnava kot običajno družinsko premoženje.

Najverjetneje ne, vendar ne samo zato, ker je kralj.

Norveška je davek na dediščine in darila odpravila 1. januarja 2014. To pomeni, da dediči za dediščine, prejete po tem datumu, praviloma ne plačujejo posebnega davka na dediščino. Enako osnovno pravilo velja tudi za običajne norveške državljane.

Prejem dediščine lahko kljub temu vpliva na poznejšo davčno obravnavo premoženja, prodajo podedovanih sredstev in davčno osnovo dediča. Poseben položaj kraljeve družine pa dodatno zapleta dejstvo, da norveška zakonodaja kralja in kraljevo družino uvršča med davčno oproščene osebe.

Zato bi bilo zavajajoče trditi, da je Haakon davka na dediščino oproščen izključno zaradi krone. Tega davka Norveška že več kot desetletje nima.

Zasebnega premoženja prav tako ne smemo mešati z denarjem, ki ga kraljeva družina in dvor vsako leto prejmeta iz državnega proračuna.

Norveška vlada je za leto 2025 za kraljevo družino, dvor in povezane naloge predvidela približno 316,8 milijona norveških kron oziroma 29,1 milijona evrov. Toda to nikakor ne pomeni, da je kralj Harald na svoj račun prejel 29 milijonov evrov.

Približno 268,3 milijona kron oziroma 24,7 milijona evrov je bilo predvidenih za delovanje kraljevega dvora, zaposlene, uradne naloge ter upravljanje in vzdrževanje kraljevih nepremičnin.

Za kralja Haralda in kraljico Sonjo je bila za leto 2025 predlagana apanaža v višini približno 15,5 milijona kron oziroma 1,43 milijona evrov. Apanaža je proračunsko nakazilo kralju oziroma članom kraljeve družine, povezano z njihovim položajem in uradnimi obveznostmi. Ni enaka zasebnemu premoženju in tudi ne pomeni, da je ves denar mogoče razumeti kot običajno plačo.

Po smrti Haralda se bodo proračunska razmerja spremenila, saj je Haakon iz prestolonaslednika postal kralj, njegova žena Mette-Marit pa kraljica. O novih zneskih in morebitnih prilagoditvah pa bo odločal norveški parlament.

So se pa stroški dvora, po podatkih finančnega poročila za 2025, povečali za 35 odstotkov. Operativni stroški so se povečali s 70,7 milijona kron v letu 2024 na približno 95,5 milijona kron oziroma 8,8 milijona evrov v letu 2025. To pomeni približno 35-odstotno povečanje.

Rast so pojasnjevali predvsem z vzdrževanjem, digitalizacijo ter uvajanjem novih kadrovskih in finančnih sistemov. Stroški dela so se od leta 2021 povečali za 23,8 milijona kron oziroma približno 2,2 milijona evrov, čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo s 150 na 140.

Dvor je leto 2025 zaključil s 710.000 kronami primanjkljaja, kar je približno 65.000 evrov. Primanjkljaj so pokrili iz preteklih rezerv in naj bi bil skladen z načrtovanim proračunom.

Haakon VIII. je s smrtjo očeta takoj dobil krono. Koliko milijonov, nepremičnin in dragocenosti bo dobil kot sin in dedič, pa bo ostalo zasebna stvar kraljeve družine, dokler se dvor ne odloči razkriti več podatkov.

VIR: Reuters, AP