Ta 'strup' je v resnici zlato: kilogram prodajo tudi za 100.000 evrov

V zadnjih letih se na globalnem trgu pojavlja zanimiv trend: izjemno povpraševanje po čebeljem strupu. Gre za surovino, ki jo farmacevtska in kozmetična industrija vse pogosteje uporablja zaradi domnevnih zdravilnih učinkov ter v anti-age izdelkih.

Po podatkih portala Telegraf Biznis, ki se sklicuje na specializirani kmetijski portal Agroklub, cena čebeljega strupa na svetovnem trgu dosega med 40.000 in 120.000 dolarjev (približno 34.400 do 103.000 evrov) na kilogram. 

V praksi pa proizvajalci pogosto prejmejo precej manj – v regiji okoli 20.000 do 30.000 dolarjev za kilogram, predvsem zaradi posrednikov. To je od 17.200 do 25.800 evrov.

Ključni razlog za visoko ceno je izredno zahtevna proizvodnja.

Kot pojasnjuje čebelar Slaven Pajnić za Agroklub, je za en kilogram strupa potrebnih približno 200 čebeljih družin v eni sezoni. 

Sezona zbiranja traja od zgodnje pomladi do jeseni, postopek pa vključuje posebno tehnologijo:

- čebelarji uporabijo okvir z žicami,

- skozi žice steče blag električni impulz,

- ta spodbudi čebele, da izločijo strup,

- strup se ujame na stekleni površini.

Pomembno: čebele pri tem ne poginejo, saj želo ostane nepoškodovano. 

Kljub temu gre za fizično zahteven in časovno intenziven proces, ki zahteva natančnost, znanje in doslednost.

Ena večjih težav proizvajalcev je dostop do trga.

Kot opozarjajo čebelarji, večina prodaje poteka prek posrednikov, ki nato surovino prodajajo naprej farmacevtskim in kozmetičnim podjetjem. 

To pomeni, da:

- primarni proizvajalci dobijo manjši delež končne vrednosti,

- največji zaslužki so v nadaljnji predelavi in končnih izdelkih.

Ključna ugotovitev je jasna: največ denarja ni v surovini, ampak v izdelkih z dodano vrednostjo.

To potrjuje tudi podjetnik Tvrtko Matijević, ki je razvil kozmetično znamko na osnovi čebeljega strupa. Matijević poudarja, da je prodaja kozmetike bistveno donosnejša kot prodaja samega strupa. 

To pomeni, da so priložnosti predvsem v:

- razvoju lastnih blagovnih znamk,

- kozmetiki (kreme, serumi, anti-age izdelki),

- specializiranih medicinskih izdelkih.

Seveda pa to zahteva dodatne investicije – predvsem v razvoj, marketing in certificiranje.

Zanimiv je tudi podatek o proizvodnji:

- Nemčija proizvede le okoli 3 kilograme čebeljega strupa letno,

- Hrvaška pa približno 50 kilogramov.

To jo uvršča v sam svetovni vrh in kaže, da ima regija velik potencial za razvoj tega specifičnega segmenta kmetijstva.

Če razmišljate o tem poslu, je odgovor: odvisno.

Prednosti:

- zelo visoka tržna cena izdelka,

- rastoče globalno povpraševanje,

- razmeroma majhen volumen za visoko vrednost.

Slabosti:

- zahtevna in dolgotrajna proizvodnja,

- odvisnost od posrednikov,

- visok vstopni prag znanja in opreme.

Ključna lekcija pa je naslednja: največ zaslužijo tisti, ki surovino pretvorijo v končni izdelek.

Čebelji strup je torej eden najbolj zanimivih primerov sodobnega kmetijstva: majhna količina, izjemno visoka vrednost in globalno povpraševanje.

A hkrati gre za trg, kjer brez strategije hitro ostanete na najnižji stopnji zaslužka. Če želite resnično izkoristiti potencial, morate razmišljati širše – o blagovni znamki, predelavi in neposrednem dostopu do kupcev.