Včeraj so poslanci potrdili zakon, ki med drugim prenavlja tudi ureditev za normirance.
Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov zvišuje na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov.
Zvišuje tudi prihodkovni pogoj povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer za polnega normiranca na 120.000 evrov, za popoldanca na 50.000 evrov in za ostale zavezance na 85.000 evrov.
Ministrstvo za finance smo prosili za dodatna pojasnila, in sicer:
Kako naj samostojni podjetniki ravnajo v primeru, da so v letu 2025 presegli prihodkovni prag 60.000 evrov (polni s.p.) oziroma 30.000 evrov (popoldanski s.p.). Ali bodo morali izstopiti iz sistema normirancev že z začetkom leta 2026?
S prehodno določbo 19. člena se predlaga odstop od 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 104/24), ki določa posebno ureditev za izstop iz sistema normiranih odhodkov tudi za leto 2026. Ta določba se za leto 2026 ne bo uporabljala, pravijo na ministrtsvu.
Za leto 2026 se za izstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov uporablja trinajsti odstavek 6. člena predloga zakona, torej se bodo upoštevali prihodki in drugi pogoji za davčna leta 2024 in 2025.
"Z davčnim letom 2026 bodo morali izstopiti iz sistema, če upoštevaje prihodke in druge pogoje za leto 2024 in 2025 ne bodo izpolnjevali pogojev za obstoj v sistemu, določenih s trinajstim odstavkom 6. člena predloga zakona (povprečje prihodkov dveh zaporednih preteklih let). Pri izračunu se upošteva dve zaporedni pretekli davčni leti. Pri ugotavljanju povprečja dohodkov dveh zaporednih davčnih let se upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem zavezanec ni opravljal dejavnosti, pri čemer se šteje, da so prihodki iz dejavnosti v tem davčnem letu enaki nič," so nam odgovorili.
Ali obstajajo kakšne izjeme ali prehodna obdobja, ki bi jim omogočala ostati v sistemu tudi v letu 2026?
"Za obstoj v istemu v letu 2026 bo treba izpolniti prihodkovni pogoj dveh zaporednih preteklih let, določen s tretjim odstavkom 6. člena predloga zakona. Izjem oziroma prehodnih obdobij ni, saj se predlaga bistveno višji prihodkovni pogoj, kot bi veljal, če obravnavani predlog zakona ne bi bil sprejet," so še dodali.
Kaj pa obdavčitev?
Na področju davčne stopnje za izračun dohodnine od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se določi posebna davčna lestvica:
- za davčno osnovo do 72.000 evrov se pri t.i. polnih normirancih določi davčna stopnja 20 %, nad 72.000 evrov pa davčna stopnja 35 %,
- za davčno osnovo do 33.000 evrov se pri t.i. popoldancih določi davčna stopnja 20 %, nad 33.000 evrov pa davčna stopnja 35%.
Kaj še morate vedeti?
Predlagane spremembe in dopolnitve glede na veljavno ureditev:
- pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov se določi tako, da lahko v ta sistem vstopi zavezanec, ki je v davčnem letu pred tem davčnim letom dosegel prihodke iz dejavnosti, ugotovljene po pravilih o računovodenju, do 120.000 evrov in je bil ta zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v davčnem letu pred tem davčnim letom določi v višini do 50.000 evrov;
- dodaja se pogoj za ponovni vstop v sistem normiranih odhodkov - v sistem normiranih odhodkov lahko zavezanec ponovno vstopi, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva; s prehodno ureditvijo (20. člen) je določeno, da se pogoj upošteva za vse izstope oziroma prenehanja dejavnosti od 1. 1. 2026 dalje;
- določijo se spremenjene meje povprečja prihodkov preteklih dveh let, nad katerimi je obvezen izstop iz sistema normiranih odhodkov:
120.000 evrov, če je bil zavezanec v dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
50.000 evrov, če zavezanec v dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
85.000 evrov, če zavezanec ne izpolnjuje pogojev iz predhodnih alinej.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV