Zakaj so prispevki za s. p. čedalje višji?

Višina prispevkov samozaposlenih je vezana na zavarovalno osnovo, ki se določa glede na dosežen dobiček, pri čemer so minimalne osnove in posledično minimalne obveznosti povezane tudi s povprečno bruto plačo preteklega leta. Na skupni znesek mesečnih obveznosti pa v zadnjem času ne vplivajo le uskladitve osnov, temveč tudi spremembe pri dajatvah; poleg obveznega zdravstvenega prispevka je bil z julijem 2025 uveden še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki pri samozaposlenih znaša dva odstotka zavarovalne osnove.

Prispevki za socialno varnost so za samostojnega podjetnika obvezna mesečna dajatev, s katero je vključen v sistem obveznih socialnih zavarovanj. Ob registraciji dejavnosti se oseba z dejavnostjo vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Prispevki so namenjeni financiranju pravic iz teh zavarovanj, denimo pokojnine, zdravstvenih storitev in drugih socialnih pravic, pri čemer samostojni podjetnik prispevke plačuje sam – tako del, ki je sicer značilen za "zavarovanca", kot tudi del, ki je pri zaposlenih praviloma breme delodajalca.

Za razumevanje višine mesečne obveznosti je ključno dvoje: od katere osnove se prispevki obračunajo in katere postavke sestavljajo končni znesek. Prispevki se obračunajo od zavarovalne osnove in pri najnižjih prispevkih je izhodišče povprečna mesečna bruto plača preteklega leta. Finančna uprava (FURS) za leto 2026 tako izhaja iz povprečne bruto plače za leto 2025 v višini 2.536,03 evra, najnižja zavarovalna osnova pa je 60 odstotkov zneska, torej 1.521,62 evra. Če je dobiček zavezanca nižji od praga 60 odstotkov povprečne plače, se pri obračunu prispevkov upošteva najnižja osnova.

Kadar dobiček presega prag, se zavarovalna osnova določi na podlagi doseženega dobička iz dejavnosti, pri čemer se upošteva tudi znesek obračunanih prispevkov; v gradivih FURS je navedeno, da se tako dobljeni znesek zmanjša za 25 odstotkov in preračuna na mesečno osnovo. Osnova je lahko tudi višja, če se zavezanec odloči za plačevanje višjih prispevkov, obstaja pa tudi zgornja omejitev; najvišja možna osnova je vezana na 3,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače.

Končni mesečni znesek sestavljajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) ter zdravstveno zavarovanje v delu zavarovanca in delodajalca, prispevki za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V zadnjih letih se je spremenilo tudi, da se poleg odstotkov plačuje še obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki je mesečni pavšal – od 1. marca 2026 je določen v višini 39,36 evra, prej pa je znašal 37,17 evra (povišanje za 5,89 odstotka). S 1. julijem 2025 se je uvedel še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki vpliva na skupni mesečni znesek.

Ker so zavarovalne osnove vezane na povprečno plačo, hkrati pa se občasno spreminjajo tudi posamezne dajatve, se minimalni zneski prispevkov iz leta v leto premikajo navzgor. V primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti je zato opazen hitrejši dvig, saj na letne spremembe vplivata tako rast povprečne plače kot tudi dodatne dajatve oziroma uskladitve pri posameznih prispevkih.

Pri najnižji osnovi so v letu 2019 minimalni mesečni prispevki znašali 385,42 evra, v letu 2020 401,98 evra, v letu 2021 425,43 evra, v letu 2022 451,41 evra, v letu 2023 463,87 evra, v letu 2024 544,04 evra in v letu 2025 586,09 evra, kažejo podatki FURS. Gre za zneske, vezane na tedaj veljavne najnižje zavarovalne osnove, ki so se skozi obdobje višale.

Za mesec februar 2026 minimalni prispevki pri najnižji zavarovalni osnovi 1.521,62 evra znašajo 648,85 evra (plačilo do 20. marca), za mesec marec 2026 pa 651,04 evra (plačilo do 20. aprila). Za zavezance, ki predhodno nikoli niso imeli registrirane dejavnosti, je predvidena delna oprostitev prispevka za PIZ: prvih 12 mesecev 50, naslednjih 12 mesecev 30 odstotkov. Pri 50-odstotni oprostitvi PIZ skupni minimalni mesečni znesek za mesec februar 2026 znaša 463,60 evra (plačilo do 20. marca), za mesec marec 2026 pa 465,79 evra (plačilo do 20. aprila). Po razčlenitvi skupnega zneska gre največji del za PIZ, preostanek pa odpade na zdravstveno zavarovanje z vključenim OZP in prispevkom za dolgotrajno oskrbo ter manjši del na starševsko varstvo in brezposelnost.

Poseben položaj imajo t. i. "popoldanski s. p.", ko je zavezanec že vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja in dejavnost opravlja kot postranski poklic. Takrat se praviloma plačujejo pavšalni prispevki: za PIZ (PIZ1) 49,15 evra (če dejavnost opravlja 15 dni ali manj, se plača polovica zneska PIZ1), za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo pa 60,96 evra mesečno.

Ob prispevkih pa leto 2026 prinaša še spremembo na davčnem delu pri pogojih za normirance. Po prvotni ureditvi je veljala petletna omejitev vnovičnega vstopa, po novi ureditvi pa se pogoji vnovičnega vstopa vežejo predvsem na prihodke zadnjih dveh let. Zato je odločilno, kolikšne prihodke je zavezanec ustvaril v dveh zaporednih preteklih letih.

Vnovični vstop bo mogoč, če povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih preteklih davčnih letih ne bo preseglo določenih pragov: do 120.000 evrov za tiste, ki so bili v vsakem od teh dveh let kot polno samozaposleni obvezno zavarovani vsaj devet mesecev, do 50.000 evrov za tiste brez tega pogoja, dodana pa je še vmesna kategorija s pragom 85.000 evrov.

Sprememba je pomembna predvsem za podjetnike, ki so iz normiranega sistema izstopili ali so morali izstopiti, pa bi se zaradi nižjih prihodkov ali drugačnega načina dela oziroma poslovanja radi vrnili tudi zaradi ugodnejših davkov.

Pri samostojnih podjetnikih je poleg same višine obveznosti pomembno tudi, kdaj se prispevki obračunajo in plačajo. FURS običajno pripravi predizpolnjen obračun prispevkov in ga odloži v eDavke do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Če podatki niso pravilni oziroma dokument ni odložen, mora zavezanec sam predložiti obračun najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Plačilo prispevkov je običajno do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, pri plačilih pa se pogosto uporablja UPN z že izpolnjenimi podatki oziroma je možno spletno plačilo iz eDavkov.

Dodatne uporabne informacije so objavljene na spletnih straneh FURS, zavezancem je na voljo tudi pomoč prek eDavkov, robotka FURS in klicnega centra FURS na 08 200 1003, kjer dobijo pojasnila o postopkih in obveznostih.