Dvigovanje globalne temperature ogroža na tisoče milijard dolarjev finančnega premoženja, opozarjajo raziskovalci instituta Grantham v okviru londonske poslovno-ekonomske šole London School of Economics.
Avtorji raziskave so za svoje analize kot podlago vzeli scenarij, po katerem bi se do leta 2100 globalna temperatura ozračja povišala za 2,5 stopinje Celzije. Predvidevajo, da bi lahko posledice podnebnih sprememb ob povprečnem poteku dogodkov ogrozile za približno 2500 milijard dolarjev finančnega premoženja. A ker so napovedi vedno nepredvidljive, še posebej ko gre za spremembe podnebja, obstajajo še bolj črni scenariji. Tako bi z enoodstotno verjetnostjo dvig temperature za 2,5 stopinje pod vprašaj lahko postavil celo 16,9 odstotka svetovnega kapitala, kar pomeni okoli 24.000 milijard dolarjev.
Po besedah glavnega raziskovalca Simona Dietza bodo njihovi izsledki morda presenetili vlagatelje, a nikakor ne morejo presenetiti ekonomistov, ki poznajo tematiko. Ekonomski modeli namreč iz leta v leto napovedujejo hujše posledice dvigovanja globalne temperature. Alex Browen, eden vidnejših raziskovalcev na omenjenem inštitutu, vidi možne posledice podnebnih sprememb in uničujočih vremenskih ujm pri škodi na infrastrukturi.
Po drugi strani bi vrednost finančnega premoženja po izsledkih raziskave lahko padla tudi kot posledica manjše storilnosti delavcev, prav tako bi imele podnebne spremembe posredno vpliv tudi na plače zaposlenih. Po mnenju Bowna "je mogoče sklepati, da na zaposlene negativno vpliva temperatura, ki presega razpon, na katerega je človeško telo prilagojeno". Zato izpostavljajo, da je nujno omejevanje dviga globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija. Dietz na podlagi primerjav med stroški omejevanja temperature in odpravljanja posledic podnebnih sprememb vidi jasen ekonomski smisel podnebnega ukrepanja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV