Hkrati so s tem odvzeli možnost državljanom in gospodarstvu, da bi še naprej sami vlagali zemljiško-knjižne predloge, saj naj bi to bila po novem izključna pristojnost notarjev, odvetnikov ter državnih pravobranilstev.
Gospodarska zbornica Slovenije je na pobudo delovne skupine Združenja družb za nepremičninsko posredovanje poleti naslovila na vlado in pristojno ministrstvo za pravosodje predlog, da v bi predlog novele v tem delu spremenili.
Ocenili so namreč, da bi lahko prišlo do ustvarjanja neenakih možnosti in monopolizacijo vlaganja zemljiško knjižnih predlogov, saj bi tako popravljen zakon onemogočil vlaganje preko 300.000 zemljiško knjižnih predlogov pravnikom, ki imajo potrebna znanja, izkušnje ter tudi licence.
Dodane so bile nekatere prehodne določbe, s katerimi so v naslednjih treh letih predvideli možnost vlaganj neposredno na sodiščih, a zahtevana je bila fizična prisotnost vlagatelja, ne pa zgolj njegovega zastopnika.
Argumentom GZJ je v fazi sprejemanja novele pritrdil tako Sodni svet kot Državni svet, Ministrstvo za pravosodje pa je vztrajalo pri svojem predlogu zakona, ki so ga najprej sprejeli v Državnem zboru, Državni svet pa je nato izglasoval odložilni veto.
Pri ponovnem odločanju v Državnem zboru, ki je potekalo 8. decembra, predlagatelj ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov podpore, zato novela zakona o zemljiški knjigi ni bila sprejeta. V parlamentu zavrnjen predlog tega zakona pa pomeni, da so upoštevali stališča gospodarstva in javnosti, ki jih je predlagatelj zakona zavračal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV