59-letna profesorica na prestižni univerzi v Oxfordu pa je zdaj ostala brez svojega direktorskega mesta, ker se je upravni odbor odločil, da je ne potrebujejo več. Uradno, ker naj ne bi bilo več nujno, da imajo direktorja zaposlenega za poln delovni čas. Neuradno pa, ker bodo že kmalu dobili novega direktorja, ki pa bo tokrat kot se menda za znanstveni svet spodobi – moški. Greenfieldovi naj bi moški meda predvsem zavidali, da je s prijaznostjo in javnim nastopanjem znanost naredila privlačno za širše množice. Pojavljala se je v številnih televizijskih intervjujih in promovirala znanost. Med glavnimi očitki naj bi bilo tudi, da se je na javnih nastopih pojavljala tudi 'preveč urejena za znanstvenico' in v bistveno prekratkih krilih, da bi ljudje znanost še jemali resno.
Pol uradna verzija pa je bila, da je 'direktorica v Pradi' preveč zapravljala za raziskovalne projekte in 'dopustila', da se je inštitut znašel v rdečih številkah, kar pa za to ustanovo ni nobena novost. Greenfieldova se je odločila za tožbo, ker je prepričana, da je 'letela' zaradi zavisti in zato, ker je ženska na 'moškem bojišču'. Tožba se je končala s poravnavo in dogovorom, da nobena stran ne bo govorila o podrobnostih primera. Je pa Greenfieldova le še ena v vrsti žensk, ki so se v zadnjem času morale posloviti od vodilnih mest brez dobrega pojasnila, zakaj.
Kriza z vodilnih položajev odpušča predvsem ženske
Ženske, ki jim je uspelo, se v času krize soočajo z novo težavo. Njihova težko pridobljena delovna mesta bodo kmalu zgodovina in preprostega razloga – ker so ženske!
Tako ugotavlja obsežna raziskava ameriške univerze Yale, ki je zajela več kot 200 ljudi. Izsledke študije so objavili z zgovornim naslovom 'težko dobljeno, lahko izgubljeno'. Raziskava je pokazala naslednje … Če bi se dogajali protesti in bi šef ali šefinja policijske postaje na kraj dogajanja poslala pravilno število policistov, ki bi nemire uspešno zatrli, bi si oba zaslužila isto pohvalo, če pa bi se zmotila in poslala premalo policistov, bi bila v težavah samo ženska.
Ena izmed avtorjev raziskave Victoria Brescoll razlaga, da zato, ker je moški po mnenju večine naredil enkratno manjšo napako, ženska pa je dokazala nesposobnost in potrdila, da je tako ali tako nikoli ne bi smeli imenovati na tako pomembno mesto. V podobnih težavah kot glavna policistka, bi se znašli še vodja letalskih inženirjev in vrhovna sodnica.
'V bistvo gre za ženske, ki se jim je uspelo zavihteti na visoke položaje v tipično moških branžah. Če se je najprej veliko govorilo o tem, kako težko se je ženskam zavihteti na ta vodilna mesta, se je zdaj izkazalo, da se bo tam že težje obdržati,' pravi Brescollova. 'Te ženske so pod noge že tako ali tako dobivale veliko polen, videne so bile kot vsiljivke, v času, ko službe večine visijo na nitki, pa se jih bo večina in tukaj govorimo o moških, pač znebila.'
Nekaj podobnega se menda dogaja tudi moškim, ki so uspeli v tipično ženskih poklicih, a je teh bistveno manj in boj za njihove službe niti slučajno ni tako velik.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV