Bo Primorcema uspelo preživeti s 300 evri na mesec?

Tako piše naš bralec, katerega stara starša sta se očitno – kot še marsikateri Slovenec, ustrašila nove socialne zakonodaje, ki je začela veljati 1. januarja. Medtem ko se seveda vsi strinjamo, da je treba goljufom in izkoriščevalcem dobrodušnosti države odločno stopiti na prste, pa se drugi sprašujejo, zakaj bodo morali državi vso pomoč vračati tudi tisti, ki so večino časa pošteno delali, pomoč pa so potrebovali le, ko so se znašli v zares hudi stiski.

A denarna socialna pomoč je kredit države. Na presenečenje marsikoga, ki je za to slišal šele v zadnjem času, ko je začela po državi dobesedno strašiti nova socialna zakonodaja, je tako že vse od leta 1976.

Tako je – po mnenju snovalcev zakona, pa tudi varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik, ki se je v zgodbo vpletla, ko je država lani zakon o vračanju socialne pomoči začela izvajati v praksi, tudi pošteno.

Navsezadnje, so zapisali v uradu, če prejemnik po smrti zapusti premoženje, je to delno tudi zasluga prejete pomoči, ki je olajšala obveznost vzdrževanja premoženja, zato bi bilo to nepošteno kar prepustiti dedičem.

Kakor koli – vračanje je dejstvo, ki se mu ne bo dalo izogniti, v prihodnje pa se bo država še dodatno zavarovala z zaznamkom na prejemnikovo nepremičnino, če jo ta seveda ima.

V devetih letih država izplačala za 1.256.702,928 evra socialne pomoči

Sociala je za državo določen strošek, ki bi si ga ta do določene mere rada povrnila, da bi bilo denarja zadosti tudi za nove prejemnike. V zadnjih devetih letih, torej od januarja 2002 pa do novembra 2011, je država pomoči potrebnim posodila 1.256.702,928 evra. Bi pa seveda lahko kdo rekel, da znesek niti ni tako visok, če upoštevamo vse slovenske takšne in drugačne afere, v katerih je neznano kam poniknil marsikateri milijon evrov.

Koliko tega zneska bo kdaj dobila povrnjenega, je nemogoče reči – pač odvisno od tega, koliko prejemnikov bo po smrti zapustilo kaj premoženja in ali se bo država odločila, da svojo pravico unovči. Tega namreč ne bo storila, če bodo tudi zapustnikovi dediči sami potrebni socialne pomoči.

Število prejemnikov denarne socialne pomoči se je sicer po podatkih ministrstva do leta 2009 zmanjševalo, od tedaj pa jih je zaradi gospodarske krize, vse več brezposelnih in zaposlenih z malo ali nič prejemki, vse več. Leta leta 2007 je bilo na mesec približno 69.500 prosilcev, leta 2009 pa že 77.670. Za denarno socialno pomoč je država leta 2007 namenila 118,5 milijona, leta 2008 109,3 milijona, leta 2010 150,5 milijona, do lanskega novembra pa 135,7 milijona.

Državi dolžne vse generacije

Marsikdo se zato sprašuje, če je pošteno, da imajo zaradi njegove brezposelnosti ali revščine, teoretično dolgove že njegovi otroci, ki se še niti rodili niso. Na drugi strani pa ima življenje na socialni podpori takoj po šolanju še en neprijeten učinek, ugotavljajo na skupnosti CSD. Marsikdo se navadi na ta način življenja in ne čuti več potrebe po iskanju zaposlitve.

Država sicer mladim, pa seveda tudi ostalim, omogoča, da lahko prejeto vrnejo že za časa življenja. Vaš natančen dolg vam povedo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prejeti znesek se sicer vrača brez obresti.

Največ prejemnikov socialne podpore v Podravju in Pomurju

Od česa bodo živeli? Upokojencu se množično odpovedujejo varstvenemu dodatku!

Nova zakonodaja bo očitno prinesla tudi nov način razmišljanja – vsaj čez nekaj časa, ko bodo upokojenci spoznali, da je bolj pomembno, da poskrbijo za svoje življenje kot dediščino svojih potomcev. Trenutno se namreč očitno marsikdo raje odpravlja v življenje v popolni revščini.

Varstvenemu dodatku, ki se skupaj z državno pokojnino zdaj iz prejemkov ZPIZ seli med vračljive socialne transferje, se je namreč že pred novim letom odpovedalo okoli 4000 upokojencev, 500 ljudi pa se je odreklo tudi državni pokojnini. Slednji so tako dobesedno ostali brez vsega.

Kot je pred kratkim poročal Mariborski utrip, pa se strah ni naselil le med starejše, ampak tudi med brezposelne. Kot so poročali, je Jadranka Tkalec, vodja enote za denarno socialno pomoč CSD Maribor pojasnila, da so bili nazadnje precej presenečeni ob stečaju nekega podjetja. ''Pričakovali smo 300, prejeli pa le 80 vlog, kar je dokaz, da se ljudje teh ukrepov že bojijo.''

Na prve zaključke o posledicah nove socialne zakonodaje bo sicer treba čakati vsaj tri mesece. V tem času bodo na centrih preverili, kdo je do česa še upravičen in v kakšni višini. Takrat bo torej mogoče vedeti, za koga in za koliko se je situacija spremenila na slabše ali na bolje. Tudi slednjih naj bi bilo namreč precej. Starejši bodo, če bodo izpolnjevali pogoje, namreč skupaj z varstvenim dodatkom dobili (vračljivih) 450 evrov.

Spremljajte nas na Facebooku!