Sprememb je namreč veliko, vprašanj o tem, kaj bodo določila pomenila v praksi pa prav tako, še posebej tistih, ki se nanašajo na vračanje varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči po smrti upravičenca.
Več o samih spremembah lahko preberete v članku Bojte se 1. januarja: Poglejte, kaj bo storila država, če imate preveliko stanovanje!, v okviru katerega smo vas tudi pozvali, da nam s tega področja zastavite vprašanja, če odgovora doslej niste dobili ne iz zapisov v medijih, ne od pristojnih institucij.
Število prejetih vprašanj kaže, da je tema še kako pereča. Na tem mestu pa odgovore na vaša najbolj pereča vprašanja, ki smo jih pripravili v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, tudi objavljamo. Svoja mnenja, izkušnje, pa tudi vprašanja v povezavi s socialno zakonodajo v Sloveniji, pa nam lahko še vedno pošiljate na cekin@pop-tv.si.
1. Zakonca sta se razšla in živita ločeno vsak v svojem gospodinjstvu, nista pa uradno ločena. Ona prejema varstveni dodatek, ni pa lastnica nobene nepremičnine ali premičnine. On ima v lasti enodružinsko hišo. Kaj se zgodi v primeru. Ko on umre, ona pa postane delni lastnik hiše? Ali bo država zahtevala vračilo varstvenega dodatka za nazaj, torej za čas ko ona ni imela nič? Ali se lahko ona temu izogne, če se dedovanju po pokojnem možu enostavno odpove?
Varstveni dodatek bo od 1. 1. 2012 dalje vračljiv socialni transfer, torej ima država kot financer tega transferja po smrti upravičenca do tega dodatka terjatev v zapuščinskem postopku po umrlem upravičencu. Upošteva se vsa zapuščina upravičenca - nepremično in premično premoženje.
Po zakonu se na nepremičninah upravičenca do varstvenega dodatka naredi 'plomba' - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve teh nepremičnin, ne glede na to, kdaj upravičenec postane lastnik nepremičnine, lahko tudi med samim prejemanjem varstvenega dodatka.
V trenutku, ko bo torej gospa postala lastnica nepremičnine, bo center za socialno delo odločil, da se na teh nepremičninah napravi zaznamba. Če bo (ali je) upravičenka lastnica le dela nepremičnine, se bo zaznamba napravila le na njenem delu te nepremičnine. Zaznamba je zavarovanje dolga, ki ga ima upravičenka do države v višini prejetega varstvenega dodatka za celotno obdobje od 1. 1. 2012 dalje.
V primeru smrti upravičenke, se dedovanje njenih dedičev pri nepremičnini, ki je opremljena u zaznambo, omeji dedovanje v višini dolga. Dediči lahko namesto z (delom) nepremičnine, dolg vrnejo tudi v obliki denarja.
2. Pri nas je veliko tujcev oz. priseljencev, ki pri nas živijo v socialnih stanovanjih, prejemajo socialno pomoč že desetletje in delajo na črno. Skratka, pri nas nimajo nobenega premoženja, imajo pa premoženje v državi iz katere izhajajo. Ali imajo centri za socialno delo možnost preverjati premoženje teh ljudi in njihovih družinskih članov v matični državi? Bo premoženje v njihovi državi vplivalo na dodelitev socialne pomoči in kasneje na vračanje, ali pa bomo nastradali le od nekdaj tukaj živeči Slovenci?
Osebe morajo na vlogi navesti vse njihove dohodke in premoženje, ki niso razvidni iz uradnih evidenc v republiki Sloveniji, kar pomeni tudi vse dohodke in premoženje v tujini. Glede na njihove navedbe in priložena dokazila bo center za socialno delo lahko ugotovil tudi višino teh dohodkov in vrednost
premoženja, ki bo vplivalo na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
3. Če je nekdo prejemal varstveni dodatek in ima nepremičnino ... Bo po njegovi smrti država vzela le dovolj velik del nepremičnine, da si pokrije izplačane stroške ali celo nepremičnino v primeru, da si dediči ne bodo mogli privoščiti vračilo dolga v denarju (pa dediči niso prejemniki socialne pomoči, torej se država svojemu deležu ne bo prostovoljno odpovedala)?
Država se poplača iz zapuščine do višine dane pomoči, ostanek vrednosti nad dano pomočjo pa ostane dedičem.
4. Ali je mogoče, da občina/država zavrneta vračanje prejetih sredstev po smrti prejemnika v obliki denarja in zahtevata nepremičnino ali obratno – namesto nepremičnine zahtevata denar?
Ne. Republika Slovenija ima v zapuščinskem postopku status upnika in je upravičena do poplačila dolga, ki je jasno določljiv. V postopku je mogoče dolg vrniti v denarnih sredstvih ali z nepremičnino.
5. Ali bo treba varstveni dodatek vračati v naslednjem primeru … Moj pokojni oče je meni in bivšemu možu zapustil manjšo kmetijo z darilno pogodbo in si tudi za mojo mamo izgovoril določene stvari (hrana, kurjava, dosmrtno preživljanje itd). Po razvezi je bivši mož premoženje prepustil meni, tako da sem sedaj jaz lastnik le-tega. Oče je umrl pred 9 leti, po njem, pa je moja mama, ki ni bila nikoli v službi, začela prejemati pokojnino in tudi varstveni dodatek. Zanima me, če bom morala jaz ta dodatek po materini smrti vračati, čeprav mati ni lastnica nobenih nepremičnin ali premičnin?
Glede na to, da ste se zavezali s pravnim poslom preživljati mamo, vaša mama od 1. 1. 2012 ne bo več upravičena do varstvenega dodatka, ki je namenjen preživljanju. Preživljanje ste ji dolžni zagotavljati vi.
6. Z ženo dobivava 456 evrov socialne pomoči za naju in najina otroka (dve in šest let). Odločba se nama izteče konec decembra. Na centru za socialno delo so nama rekli, da stopi z novim letom v veljavo novi zakon, po katerem bo treba socialno podporo vračati. Sedaj se odločava ali bi jo vzela ali ne. Kaj nama svetujete? Ali bo potrebno socialno podporo vračati? Kakšen bo znesek - mogoče toliko kolikor sva dobila ali se bodo prištevale zraven kake nenormalne obresti, in podobni pribitki?
Najprej osnovno pojasnilo glede določb Zakona o dedovanju, ki velja že od leta 1976. Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse
zapustnikovo premoženje.
V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejeta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Štejejo se tudi sredstva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske denarne socialne pomoči.
Denarna socialna pomoč je torej že zdaj prejemek, ki je podvržen zgoraj omenjeni omejitvi dedovanja (ali vračilu, če se dediči ne želijo odpovedati dedovanju). Pogoj za omejitev dedovanja pa je, da je umrli za seboj zapustil dediščino. Če prejemnik pomoči ni imel takšne lastnine, dedovanja ni mogoče omejiti.
Država se sicer poplača iz zapuščine do višine dane pomoči, ostanek vrednosti nad dano pomočjo pa ostane dedičem.
7. Ali je mogoče socialno pomoč vrniti že za časa življenja – npr., ko dobiš službo?
Denarno socialno pomoč je mogoče vrniti tudi že za čas življenja, in sicer tako, da na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslovite vlogo za vračilo prejete denarne socialne pomoči. Na ministrstvu vam bodo izračunali vaš dolg, ki izhaja iz prejetih pomoči (realna vrednost v času vračila), ter vam sporočilo, na kakšen način lahkoto pomoč vrnete (številko TRR in rok). Ko boste pomoč vrnili, vam bodo izdali potrdilo o vračilu dolga.
8. Meni je lani umrl oče in po njem dobivam pokojnino ter varstveni dodatek. Zanima me, ali bom morala po tem, ko bo varstveni dodatek 1. januarja postal socialna pomoč, naslednje leto, ko ne bom več imela statusa študenta, ta znesek vračati. Oče mi je po smrti sicer zapustil polovico stanovanja in dolgove.
Eden osnovnih pogojev za pridobitev varstvenega dodatka od 1. 1. 2012 je starost prejemnika 63 let (za ženske) oziroma 65 let (za moške) oziroma delovna nezmožnost/trajna nesposobnost za delo. Ker tega pogoja ne izpolnjujete, do varstvenega dodatka po 1. 1. 2012 ne boste več upravičeni. Za varstveni dodatek, prejet pred 1. 1. 2012, pa omejitev dedovanja ne velja.
9. Sem lastnik manjšega stanovanja v Mariboru in sem dobil odločbo o prejemu socialne pomoči od 1.12.2011 do 29.2.2012. Zanima me, ali si država od 1.1.2012 tudi v tem primeru naredi »plombo« na zemljiški knjigi na mojem stanovanju, ali je to samo za prejemnike varstvenega dodatka?
Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih več kot 12x prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.
Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo:
1-članska družina: 60 m2
2-članska družina: 90 m2
3-članska družina: 110 m2
4-članska družina: 130 m2
5-članska družina: 150 m2
6-članska družina: 170 m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.
Zakon o socialnovarstvenih prejemkih v sedmem odstavku 36. člena določa tudi, da v primeru, če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in
obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
10. V času študija sem prejemala socialno pomoč. Ko sem prišla na CSD, mi ni nikdar nihče omenil, da se socialna pomoč vrača, nisem dobila nobene pogodbe, ki bi jo podpisala in se strinjala s pogoji. Sedaj nekaj let kasneje pa sem dobila informacijo, da če se zaposlim v RS, mi bodo vzeli denar od plače, bog ne daj, da kaj dedujem, ker mi bo država vse pobrala. Nimam nobenega premoženja, mama je dedovala od mojih starih staršev staro hišo, drugega nimamo. Zdaj pa mene zanima, kako je možno, da država zavira razvoj ljudi in jim ne pusti, da bi se lahko zaposlili, živeli neodvisno, si ustvarili svoj dom, svojo družino? Kakšna je to država? Ugotovila sem,da pravzaprav se ne smem zaposliti,ker mi bodo vse pobrali in potem bom spet na poziciji socialnega podpornika? Iz tega lahko sklepam, da mali človek nima več pravice živeti in si ustvariti človeka dostojno življenje! Ni pomembno, koliko se trudiš, koliko si želiš delati ... Sem resnično obupana in ne vem, kaj naj storim. Ne želim živeti od socialne podpore, zaenkrat sem zdrava in lahko delam.
Zakon, ki predvideva vračanje prejete pomoči po smrti upravičenca, velja že vse od leta 1976. Navedbe o tem, da se ne smete zaposliti, pa seveda ne držijo. Prejeto pomoč bodo po vaši smrti, če zapuščina seveda bo, vračali vaši dediči v višini kot ste jo prejeli, torej brez obresti. Za časa življenja vam država ne bo vzela prav ničesar. Če s tem zneskom ne želite obremenjevati dedičev, pa lahko prejet znesek prostovoljno vrnete že za časa življenja. Prošnjo za to pošljete na ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.
11. Zanima me ali bo otrok, ki živi pri starših in iz zdravstvenih razlogov ni zmožen za delo, dobiva pa 200 evrov socialne pomoči, moral to vračati, oziroma ali bo jo to morali vračati starši, pri katerih živi.
Vračali jo bodo po njegovi smrti njegovi dediči, a le v primeru, da bo umrli za seboj zapustil dediščino. Če prejemnik pomoči ni imel takšne lastnine, dedovanja ni mogoče omejiti.
Spremljajte nas na Facebooku!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV